{"id":8509,"date":"2026-05-07T08:33:19","date_gmt":"2026-05-07T06:33:19","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/ex_machina\/"},"modified":"2026-05-07T08:47:51","modified_gmt":"2026-05-07T06:47:51","slug":"ex_machina","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ex_machina\/","title":{"rendered":"Ex_Machina"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Caleb, mlad ra\u010dunalni\u0161ki programer, dobi prilo\u017enost, da pre\u017eivi teden dni v odmaknjenem visokotehnolo\u0161kem domovanju internetnega magnata Nathana. Kmalu ugotovi, da mu je ta namenil sodelovanje v nenavadnem eksperimentu: preizkusil naj bi njegovo najnovej\u0161o stvaritev, osupljivo napredno umetno inteligenco, ujeto v telo lepe androidke Ave.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbIntelektualna, precizno kalibrirana komorna drama pisatelja in scenarista Alexa Garlanda je eden tistih redkih primerov sodobne znanstvene fantastike, ki jih lahko postavimo ob bok Iztrebljevalcu<\/strong> ali Terminatorju<\/strong>. Vse, za kar je bil ta skromni film prikraj\u0161an v te\u017ei prora\u010duna, je ve\u010d kot nadoknadil z elegantno ekspresivno scenografijo, provokativnimi idejami na temo tanke meje med \u010dlovekom in strojem ter sijajno igro.\u00ab
– Scott Foundas, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, ki deluje kot me\u0161anica Frankensteina<\/strong> in Iztrebljevalca<\/strong> s pridihom Hitchcocka in prikaznimi Dickensovih Velikih pri\u010dakovanj<\/em>, je izjemno sofisticiran, hkrati pa pre\u017eet z u\u017eitki napete igre ma\u010dke in mi\u0161i.\u00ab
– Rosie Fletcher,<\/em> Total Film<\/em><\/p>\n

\u00bbV spra\u0161evanju o tem, kaj dolo\u010da \u010dlove\u0161ko in \u017eensko identiteto in ali je nujno, da se ta dva koncepta vedno prekrivata, je Ex_Machina<\/strong> zaslu\u017een sopotnik filmov Pod ko\u017eo<\/strong> in Ona<\/strong>. Garlandov dolgo pri\u010dakovani re\u017eijski prvenec sintetizira osupljiv razpon pisateljevih filozofskih preokupacij v eleganten, minimalisti\u010den komorni film \u2013 Frankenstein<\/em> Mary Shelley, predelan v vojno med spoloma za 21. stoletje.\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbSre\u010danja z Avo so sila bistroumno ozadje za presenetljivo u\u010dinkovit znanstvenofantasti\u010dni film, ki je hkrati tudi neprizanesljivo napet. Vsebina je polna najnaprednej\u0161e znanosti in debat, a izziv, ki ga pred Caleba postavi Nathan, prestavi poudarek na njegova \u010dustva in sposobnost analize tistega, kar mu sporo\u010dajo \u010duti. Ob pripovednih obratih je gledalec prisiljen prevpra\u0161ati globino lastnih ob\u010dutkov in ostrino svojih \u010dutil. \/…\/ Vikanderjeva \/…\/ odigra celo mno\u017eico neznatnih porajajo\u010dih se \u010dustev, kot da bi se Ava zavedala, kako podrobno jo preu\u010dujejo in kako z vsakim trzljajem o\u010desa, dvigom brade ali ugrizom v ustnico povzro\u010di viharno spremembo razpolo\u017eenja. Kot lik je Ava mestoma ganljiva in mestoma grozljiva.\u00ab
– Michael Sragow, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav to \u0161e zdale\u010d ni prvi film na temo tesnobne fascinacije na\u0161e dru\u017ebe s slutnjo neizogibnega dne, ko bodo Zemlji zavladali roboti, Ex_Machina<\/strong> izstopa, v veliki meri zahvaljujo\u010d svoji feministi\u010dni agendi. \/…\/ Tisto, kar film lo\u010di od drugih, je postavitev spola in spolnosti v sredi\u0161\u010de njegovega zanimanja; splo\u0161na vpra\u0161anja o obstoju zavesti so le drobne nitke, vtkane v tapiserijo politike \u017eensko-mo\u0161kih odnosov. Klju\u010dnega pomena je, da je Ava \u017eenska, da so bile vse Nathanove pretekle stvaritve \u017eenske in da so te kot \u017eenske<\/em> humanoidke z zavestjo podrejene svojemu stvarniku, ki v tem ne vidi ni\u010d problemati\u010dnega, saj jih dojema kot manjvredne.\u00ab
– Farihah Zaman, Reverse Shot<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ to je film idej \u2013 ti\u0161jih, bolj \u017ealostnih, bolj krhkih od hollywoodskega standarda znanstvene fantastike \u2013, v katerem vsak drsni zid iz motnega stekla sporo\u010da nekaj o tehnologiji in na\u010dinu, kako jo ljudje uporabljajo.\u00ab
– Ignatiy Vishnevetsky, The A. V. Club<\/em><\/p>\n

\u00bbGarland \/…\/ se igra z vizualnimi kontrasti \u2013 kompaktno, mi\u0161i\u010dasto telo Oscarja Isaaca in razpotegnjeno, upadlo telo Domhnalla Gleesona, panoramska okna z razgledom na bujno zara\u0161\u010deno \u0161irjavo in sobe brez oken, kot zaporni\u0161ke celice vi\u0161jega razreda \u2013, ki so v sozvo\u010dju z mno\u0161tvom zabavno ume\u0161\u010denih pripovednih dvojnosti: zaprtost in osvoboditev, nadzor in podreditev, duh in telo. Sli\u0161ati je bolj resnobno, kot v resnici je, kajti Garland sicer \u017eeli spodbosti va\u0161e mo\u017egane, a je obenem tudi zabavlja\u010d, ki znanost in filozofijo v pravem trenutku zamenja z romantiko in akcijo.\u00ab
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbCalebova sre\u010danja z Avo se odvijajo v zastekljenem kompleksu z razgledom na majhen, nedostopen vrt; toda paradoksalno je Caleb tisti, ki je bolj zamejen, zaprt v malo notranjo stekleno lo\u017eo, medtem ko se lahko Ava svobodno giba okrog njega. Direktor fotografije Rob Hardy v to odprto-zaprto okolje na domiseln na\u010din vna\u0161a spremembe; svoji kameri pusti, da se sprehaja po dvojnem priporu in pri tem osvetlitev prilagaja motivu v ospredju ali pa se z razpr\u0161itvijo odsevov poigrava z mu\u010dnim polo\u017eajem likov, ki sta si hkrati blizu in lo\u010dena.\u00ab
– Philip Kemp, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbSpomnite se, kako je Harrison Ford v Iztrebljevalcu<\/strong> uletel k nekemu tehno tajkunu, da bi testiral njegovo asistentko: je \u017eiva ali umetna? \/…\/ Pravo vpra\u0161anje je: ali je on sam \u010dlovek? Kaj \u010de je on sam android? \/…\/ Nekaj takega se v paranoidnem sci-fiju Ex_Machina<\/strong> \/…\/ zgodi Calebu \/…\/, ki pride k Nathanu \/…\/, da bi testiral Avo \/…\/: bolj ko jo testira, bolj ima ob\u010dutek, da testira samega sebe, da je Ava \u2013 senzualna in neodvisna, bolj Jonzova Samantha s telesom kot Lucasov C-3PO, bolj Langova Maria kot Spielbergov David \u2013 morda \u017ee ‘vi\u0161ja oblika zavesti’, da je eksperiment uspel, da se ‘umetna inteligenca’ razvija hitreje od \u010dlove\u0161ke in da on sam, mo\u0161ki, le \u0161e misli, da je.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Caleb, mlad ra\u010dunalni\u0161ki programer, dobi prilo\u017enost, da pre\u017eivi teden dni v odmaknjenem visokotehnolo\u0161kem domovanju internetnega magnata Nathana. Kmalu ugotovi, da mu je ta namenil sodelovanje v nenavadnem eksperimentu: preizkusil naj bi njegovo najnovej\u0161o stvaritev, osupljivo napredno umetno inteligenco, ujeto v telo lepe androidke Ave.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8510,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8509"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8510"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8509"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}