{"id":8477,"date":"2024-12-12T13:19:49","date_gmt":"2024-12-12T12:19:49","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/theeb\/"},"modified":"2024-12-12T13:21:10","modified_gmt":"2024-12-12T12:21:10","slug":"theeb","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/theeb\/","title":{"rendered":"Theeb"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Leto 1916, predve\u010der arabske vstaje. De\u010dek Theeb, katerega ime pomeni volk, \u017eivi na pu\u0161\u010davskem obrobju Osmanskega cesarstva. Po o\u010detovi smrti ga vzgaja starej\u0161i brat Hussein, ki de\u010dka u\u010di beduinskih vrednot in na\u010dina \u017eivljenja. Nekega dne se v njunem taboru pojavi britanski oficir z arabskim vodnikom na skrivnostni misiji. Hussein pri\u0161lekoma ne more odre\u010di pomo\u010di, saj tako veli beduinski obi\u010daj. Zato se odpravi na pot, da bi ju privedel do cilja. V strahu za brata se Theeb skrivaj poda za mo\u017emi na nevarno potovanje skozi arabsko pu\u0161\u010davo, lovi\u0161\u010de osmanskih pla\u010dancev, arabskih vstajnikov in beduinskih izob\u010dencev.<\/p>\n

Med vihro prve svetovne vojne se na ozadju tr\u010denja vzhodne in zahodne civilizacije, tradicije in modernosti, odvije slikovit pustolovski vestern, ki je hkrati intimna zgodba o de\u010dkovem odra\u0161\u010danju in trpka zgodovinsko-politi\u010dna drama o zatonu tradicionalne nomadske kulture.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Re\u017eiser Naji Abu Nowar, ki so ga za film navdihnili klasi\u010dni ameri\u0161ki vesterni in filmi Akire Kurosawe, je stremel h kar najve\u010dji meri realizma in avtenti\u010dnosti v prikazu tradicionalne beduinske kulture. S svojimi najtesnej\u0161imi sodelavci je zato od leta 2004 obiskoval vasico v jordanski pu\u0161\u010davi Wadi Rum (kjer je David Lean leta 1962 posnel Lawrencea Arabskega<\/strong>) in tam nazadnje pre\u017eivel leto dni v opazovanju lokalnih obi\u010dajev in posvetih z resni\u010dnimi beduini, ki \u0161e pomnijo tradicionalno nomadsko \u017eivljenje. Ti so sodelovali pri zasnovi filmskega dialoga in nastopili tudi v glavnih vlogah.<\/p>\n

Nowar je k sodelovanju pritegnil izjemnega direktorja fotografije Wolfganga Thalerja, dolgoletnega sodelavca Ulricha Seidla, za katerega je med drugim posnel filme Pasji dnevi<\/strong> (Hundstage, 2001), Uvoz \u2013 izvoz<\/strong> (Import\/Export<\/strong>, 2007) in trilogijo Paradi\u017e (Paradies,<\/strong> 2012\/2013), ter snemalca filma Glorija kurb<\/strong> (Whores’ Glory<\/strong>, 2011), tragi\u010dno preminulega avstrijskega re\u017eiserja Michaela Glawoggerja.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bb\u010ce se pred va\u0161im \u0161otorom pojavi tujec in prosi za zato\u010di\u0161\u010de, ste mu po beduinskem zakonu dol\u017eni ponuditi za\u0161\u010dito pred nevarnostjo, dokler ta ne mine. To je znano kot ‘zakon dakheela’ in za gostitelja je sveta dol\u017enost varovati svojega ‘dakheela’ ne glede na okoli\u0161\u010dine. Znanih je veliko primerov, v katerih ‘dakheel’ ubije \u010dlana gostiteljeve dru\u017eine, pa tudi to ne odvrne gostitelja od njegove dol\u017enosti; morilca bo \u0161\u010ditil, dokler ne bo mogo\u010de priti do sprave. Njegov ugled je odvisen od tega, kako ravna v te\u017ekih okoli\u0161\u010dinah.\u00a0Bolj ko je situacija nemogo\u010da, ve\u010dji je njegov ugled, \u010de spo\u0161tuje zakon. Ti beduinski obi\u010daji so zrasli iz naravnega okolja, pu\u0161\u010dave. Beduini slovijo po izjemnem gostoljubju, saj se mora\u0161 v pu\u0161\u010davi, da bi pre\u017eivel, pogosto zanesti na prijaznost tujcev. Pokrajina je preve\u010d negostoljubna in vode ter hrane je premalo, da bi bil \u010dlovek lahko sebi\u010den. Iz me\u0161anice te kulture vzajemne pomo\u010di za pre\u017eivetje in moralnega precepa, ki ga ustvarja ‘zakon dakheela’, je nastal zametek ideje za film. Kaj bi naredili, \u010de bi se zna\u0161li v stiski s svojim najhuj\u0161im sovra\u017enikom, pa bi za pre\u017eivetje potrebovali njegovo pomo\u010d? Kako bi se razvijal vajin odnos?\u00ab
– Naji Abu Nowar, re\u017eiser in soscenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Naji Abu Nowar, rojen leta 1981 v britanskem Oxfordu, \u017eivi in dela v Amanu, v Jordaniji. Filmsko kariero je nastopil leta 2005, ko je bil sprejet na scenaristi\u010dno delavnico RAWI Middle East Screenwriters Lab, ustanovljeno ob podpori In\u0161tituta Sundance. Kratkometra\u017eec Death of a Boxer <\/strong>(2009), ki ga je podpisal kot re\u017eiser in scenarist, je bil predvajan na filmskem festivalu v Dubaju ter festivalih kratkega filma v Palm Springsu in Miamiju. Celove\u010derni igrani prvenec Theeb <\/strong>je do\u017eivel premiero na bene\u0161kem festivalu leta 2014, kjer je Naji Abu Nowar prejel nagrado za najbolj\u0161ega re\u017eiserja v sekciji Horizonti.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbKlasi\u010den pustolovski film najbolj\u0161e vrste, kakr\u0161nega danes redko vidimo. Re\u017eiserjev impresivni prvenec vsebuje tipi\u010dne vestern motive in osupljivi posnetki ju\u017ene Jordanije so veli\u010dastni kot Monument Valley. Toda to ni nikakr\u0161en ponaredek vesterna, pa\u010d pa sijajno povedana zgodba iz \u010dasa prve svetovne vojne, zasidrana v avtenti\u010den beduinski na\u010din \u017eivljenja. \/\u2026\/ Kot vse sijajne pustolovske zgodbe, zlasti tiste z intimnim \u010dlove\u0161kim fokusom in razse\u017eno, epsko vizijo, Theeb<\/strong> u\u010dinkuje na mnogih ravneh. Po eni strani gre za zgodbo o de\u010dku, ki je pri\u010da smrti ljubljenega o\u010deta in je primoran pre\u017eiveti v odljudni pu\u0161\u010davi, medtem ko sku\u0161a povrniti dru\u017einsko \u010dast \u2013 klasi\u010dna snov kli\u0161ejskih vesternov, vklju\u010dno z roparskimi banditi. Toda s tem, ko za protagonista izbere mladega fanta, se re\u017eiser izogne obi\u010dajnim, \u010drno-belim, ‘\u010dast in ma\u0161\u010devanje’ konvencijam \u017eanra … Tu pa je tudi zgodovinski kontekst, ki ga Abu Nowar \u0161e kako \u017eeli pribli\u017eati gledalcu \u2026 Dogajanje filma je ume\u0161\u010deno v trenutek radikalnega preloma in spremembe v beduinskem na\u010dinu \u017eivljenja. V \u010das, ko so vlaki, ki so poslej vodili vse do Meke, napravili romarske vodnike, kakr\u0161en je Hussein, za stvar preteklosti. Mladi Theeb je pri\u010da tem premikom, njegovo pre\u017eivetje je odvisno od naukov in opazovanja starej\u0161ega brata, toda njegovo \u017eivljenje tradicionalnega nomada se bli\u017ea koncu.\u00ab
– Jay Weissberg, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbTako kot romani o odra\u0161\u010danju Rudyarda Kiplinga in Jacka Londona tudi ta film upodablja de\u010dkovo travmati\u010dno iniciacijo v nasilen, patriarhalen svet plemenske mo\u0161kosti na obronkih civilizacije in cesarstva. \/\u2026\/ Theeb<\/strong> je morda glasnik \u010disto novega filmskega \u017eanra: beduinskega vesterna. Njegov pu\u0161\u010davski milje spominja na divjo lepoto Monument Valleyja, kjer je John Ford posnel toliko filmov, ki so definirali vestern v klasi\u010dnem obdobju. Tako kot ti tudi Theeb<\/strong> problematizira osnovne tematike pre\u017eivetja in ma\u0161\u010devanja, utele\u0161ene v mo\u0161kih, ki so prav tako trdi in neizprosni kot pokrajina, ki jih je rodila. Film, ume\u0161\u010den v isti prostor in \u010das kot Lawrence Arabski<\/strong>, je hkrati neke vrste antiteza slovitemu spektaklu Davida Leana. Ta je v arabski vstaji zoper Osmansko cesarstvo med prvo svetovno vojno videl rojstvo arabskega nacionalizma, naglega zedinjenja ob pomo\u010di in podpori Angle\u017eev. Theeb<\/strong> je \u010dustveno intimen in politi\u010dno agnosti\u010den, \u010de ne kar revizionisti\u010den film. V \u010dasu porasta totalitarnih vizij fa\u0161isti\u010dne verske hegemonije v regiji ponuja njegov skepti\u010dni pogled na arabski nacionalizem osve\u017eilno disidentsko, \u010de ne kar odkrito nasprotni\u0161ko politi\u010dno dr\u017eo. Kot Timbuktu<\/strong> Abderrahmaneja Sissaka, ki je to\u017eil nad porastom radikalnega islamizma v sodobnem Maliju, Theeb<\/strong> poudarja pomembnost ohranjanja kulturnih razlik spri\u010do totalizirajo\u010de vizije rasne in religiozne hegemonije.\u00ab
– Oleg Ivanov, Slant Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiser in scenarist Nowar je izbral zelo majhno igralsko zasedbo \u2026 Toda tema filma ni ni\u010d manj veli\u010dastnega kot pre\u017eivetje; pre\u017eivetje protagonista, ki se odvija na ravni posameznika, a tudi pre\u017eivetje neke kulture in na\u010dina \u017eivljenja. Nowar se sijajno loteva obeh tem so\u010dasno, ne da bi vlekel o\u010ditne vzporednice, medtem ko intimnost odnosov in neznatnost dejanj \u0161e poudari s tem, ko pusti zgodbi, da se odvije na ozadju ene najbolj veli\u010dastnih naravnih kulis na svetu. Vrhunske fotografije Wolfganga Thalerja (ki je posnel svetovne dokumentarce Michaela Glawoggerja in Seidlovo trilogijo Paradi\u017e)<\/strong> ne zanima \u010dudovita pokrajina kot taka, pa\u010d pa na\u010din, na katerega lahko ta pokrajina sugerira \u010dustvena stanja in povzdigne napore ter naglo odra\u0161\u010danje malega Theeba na vi\u0161jo raven.\u00ab
– Boyd van Hoeij, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiserjev zadr\u017eani biser, v celoti posnet na lokaciji, na ozadju presunljive pokrajine pu\u0161\u010dav Wadi Rum in Wadi Araba ter z natur\u0161\u010diki iz enega zadnjih jordanskih beduinskih plemen, ki \u0161e pomni nomadsko \u017eivljenje, je izjemen dose\u017eek za majhno filmsko ekipo z neznatnim prora\u010dunom. Film, katerega sleherna sli\u010dica utripa s strastjo, je ve\u0161\u010da, \u017eanrska me\u0161anica vesterna in zgodbe o odra\u0161\u010danju.\u00ab
– Rasha Salti, TIFF<\/em>, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/em><\/p>\n

\u00bbTako kot to, kar mali Theeb sli\u0161i (pogovori med odraslimi, tujci, agenti ipd.), dobi smisel \u0161ele kasneje, je to, kar vidi (nastanek arabskih nacij), dobilo smisel \u0161ele kasneje, no, danes, kar pa je le razlog ve\u010d, da si ga ogledate v paketu s Timbuktujem<\/strong>.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Med vihro prve svetovne vojne se na ozadju tr\u010denja vzhodne in zahodne civilizacije, tradicije in modernosti, odvije slikovit pustolovski vestern, ki je hkrati intimna zgodba o de\u010dkovem odra\u0161\u010danju in trpka zgodovinsko-politi\u010dna drama o zatonu tradicionalne nomadske kulture.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8478,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8477"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8478"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8477"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}