{"id":8467,"date":"2020-01-03T13:12:39","date_gmt":"2020-01-03T12:12:39","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/angeli-revolucije\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:06","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:06","slug":"angeli-revolucije","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/angeli-revolucije\/","title":{"rendered":"Angeli revolucije"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Leto 1934. Nekaj gnilega je na sibirskem Severu. \u0160amani starodavnih samojedskih plemen Hantov in Nencev zavra\u010dajo nove, sovjetske ideje. Da bi poganska plemena privedli pod duhovno okrilje Stalinove Sovjetske zveze, se pod praporom kulturne evangelizacije v pradavno tajgo poda brigada avantgardnih umetnikov pod vodstvom legendarne komunisti\u010dne borke Poline \u00bbRevolucije\u00ab.<\/p>\n<p>Fedor\u010denko, vrhovni magi\u010dni realist sodobnega ruskega filma, skozi anekdoti\u010dne meandre in teatrali\u010dne <em>tableaux vivants<\/em> naslika fresko neizrekljive travme padlih angelov sovjetske kulturne revolucije: utopisti\u010dnih revolucionarjev in plemenskih vstajnikov.<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/> <strong>Aleksej Fedor\u010denko<\/strong>, rojen leta 1966 v sibirskem mestu Sol Iletski, je kot diplomirani in\u017eenir delal v tovarni na projektih vesoljskega in\u017eeniringa v Ekaterinenburgu. Morda od tod navdih za njegov prvi film, <strong>Pervye na lune<\/strong> (2005), fiktivni dokumentarec o sovjetskem pristanku na Luni, s katerim naj bi Sovjeti \u017ee leta 1930 prehiteli ameri\u0161ke rivale. Leta 2000 je na sloviti ruski filmski \u0161oli VGIK dokon\u010dal \u0161e \u0161tudij scenaristike. Re\u017eirati je za\u010del, ko je \u017ee petnajst let vodil filmski studio v Sverdlovsku, v katerem je produciral ve\u010d kot osemdeset filmov, nato pa leta 2005 ustanovil lastno produkcijsko hi\u0161o \u00bb29. fevralja\u00ab. Sledili so celove\u010derni filmi <strong>\u017deleznaja doroga<\/strong> (2007), <strong>Nebesnye \u017eeny lugovyh mari <\/strong>(2012), <strong>Tihe du\u0161e<\/strong> (<strong>Ovsjanki<\/strong>, 2010, predvajan na festivalu Kino Otok leta 2011) in <strong>Angeli revolucije<\/strong>, s katerimi se je Fedor\u010denko dodobra uveljavil kot eden najbolj izvirnih glasov sodobnega ruskega filma. Njegova dela so svojevrstne me\u0161anice teatrali\u010dne folklore, tragikomi\u010dne lirike, naivnega teatra in magi\u010dnega realizma.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbAleksej Fedor\u010denko je eden absolutno najbolj izvirnih avtorjev na ruskem filmskem zemljevidu tretjega tiso\u010dletja. Predvsem zato, ker z vsakim filmom na novo izumlja stil in \u017eanr. V svoji filmografiji je dokumentarnemu filmu zoperstavil mokumentarec, krajinsko dramo preobrazil v panteisti\u010dno komedijo (v tem smislu je film <strong>Nebesnye \u017eeny lugovyh mari <\/strong>odgovor na <strong>Tihe du\u0161e<\/strong>). \u017de z izjemnim prvencem (mokumentarnim <strong>Pervye na lune<\/strong>) je povsem poru\u0161il konvencionalno narativno strukturo. V &#8216;narativnih&#8217; celove\u010dercih, ki so sledili, je \u0161el mnogo dlje od preproste formacije skrajno osebne razli\u010dice liri\u010dno-slikarskega filma: s poudarjanjem figurativnih vidikov je besedilo in njegove logi\u010dne strukture potisnil na drugo mesto; s pomo\u010djo podob evocira analogije, alegorije, metafore in nerealisti\u010dna (samo v redkih primerih nadrealisti\u010dna) popa\u010denja. Gledalec se je primoran spoprijeti s konstelacijo pomenov in ob\u010dutij, ki jih mora biti najprej zmo\u017een zaznati, preden naj jih sku\u0161a razumeti. \/\u2026\/ Tudi v najnovej\u0161em filmu <strong>Angeli revolucije <\/strong>figuralnost podob ni sama sebi namen. Slu\u017ei mu kot podalj\u0161ek refleksije o odnosu med \u010dlovekom in naravo, za vzpostavljanje kontrasta med \u010darom tradicionalne kulture, pa naj bo ta resni\u010dna ali izmi\u0161ljena, in nasiljem zgodovine (mo\u010di). In Fedor\u010denko se ponovno izka\u017ee za enega redkih sodobnih cineastov, ki so zmo\u017eni vsaki\u010d znova iznajti sve\u017eo perspektivo.\u00ab<br \/>&#8211; Marco M\u00fcller,<em> Filmski festival v Rimu<\/em><\/p>\n<p>\u00bbBesede &#8216;posneto po resni\u010dnih dogodkih&#8217; so pri ruskem filmarju Alekseju Fedor\u010denku precej manj trdno zagotovilo kot pri ve\u010dini drugih re\u017eiserjev; redki avtorji so sposobni s tak\u0161no lahkoto in spretnostjo potvarjati folkloro. Zato s te\u017eavo i\u0161\u010demo natan\u010dno lo\u010dnico med dejstvom in domi\u0161ljijo v filmu <strong>Angeli revolucije<\/strong>,<strong> <\/strong>izzivalno zamotani, a nedvomno presunljivi meditaciji o kazimski vstaji iz tridesetih let, v kateri so se avtohtona sibirska plemena dostojanstveno uprla sovjetski kulturni kolektivizaciji. Tako nastala tapiserija, ki prepleta topo politi\u010dno retoriko z naivnim tradicionalnim teatrom in na ske\u010dih zasnovano skrajno satiro \u2013 film, ki je v enaki meri Sergej Parad\u017eanov in Roy Andersson, in vendar je povsem samosvoj \u2013 se po baro\u010dni zgo\u0161\u010denosti, drznosti in najverjetneje razklanem odzivu ob\u010dinstva kosa s filmom <strong>Nebesnye \u017eeny lugovyh mari <\/strong>iz leta 2012.\u00ab<br \/>&#8211; Guy Lodge, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbRuski re\u017eiser Aleksej Fedor\u010denko se po dveh letih znova poda po stopinjah svojih filmov <strong>Tihe du\u0161e <\/strong>in <strong>Nebesnye \u017eeny lugovyh mari <\/strong>v \u017eivljenje etni\u010dnih manj\u0161in svoje de\u017eele s filmom <strong>Angeli revolucije<\/strong>, vizualno gostijo, ki uprizarja kulturni spopad skupine ruskih avantgardnih umetnikov s plemeni, ki jih sku\u0161ajo privesti pod ideolo\u0161ko okrilje porajajo\u010de se Sovjetske zveze zgodnjih tridesetih let. Tako kot film <strong>Nebesnye \u017eeny lugovyh mari <\/strong>\u2026 so tudi <strong>Angeli revolucije <\/strong>polni komi\u010dnih momentov, saj Fedor\u010denkove \u0161ale na ra\u010dun urbanega idealizma mladih revolucionarjev in njihovih absurdnih poskusov, da bi svojo verzijo modernosti prodali pode\u017eelskim skeptikom na robu tundre, ne poznajo meja. A medtem ko se obe strani zaman trudita, da bi vzpostavili kulturno premirje, pre\u017eema film odlo\u010dilno zlove\u0161\u010da atmosfera. \/\u2026\/ \u010ceprav bi lahko v <strong>Angelih <\/strong>videli zgolj nadaljevanje Fedor\u010denkove fascinacije z eksoti\u010dnimi plemeni ruskih zakotij,<strong> <\/strong>ima re\u017eiser tu morda v mislih \u0161e drugo &#8216;manj\u0161ino&#8217;: v teh mladih eksperimentatorjih iz tridesetih let lahko hitro prepoznamo izob\u010dence; njihove umetni\u0161ke vizije bodo (tako kot poganski plemenski rituali) kmalu nasilno zadu\u0161ene, ko se bodo Stalinu njihove ideje zazdele nevarne.\u00ab<br \/>&#8211; Clarence Tsui, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Fedor\u010denko, vrhovni magi\u010dni realist sodobnega ruskega filma, skozi anekdoti\u010dne meandre in teatrali\u010dne tableaux vivants naslika fresko neizrekljive travme padlih angelov sovjetske kulturne revolucije: utopisti\u010dnih revolucionarjev in plemenskih vstajnikov.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8468,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8467"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8468"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8467"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}