{"id":8450,"date":"2020-02-02T08:51:51","date_gmt":"2020-02-02T07:51:51","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/kaj-pocnemo-v-mraku\/"},"modified":"2020-02-02T09:02:06","modified_gmt":"2020-02-02T08:02:06","slug":"kaj-pocnemo-v-mraku","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/kaj-pocnemo-v-mraku\/","title":{"rendered":"Kaj po\u010dnemo v mraku"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Novozelandska dokumentarista Jemaine Clement in Taika Waititi sta leta 2012 sklenila pokukati v intimo wellingtonskih vampirjev. Tako je nastal pronicljiv, iskren in neolep\u0161an pogled na vsakdanjost ne\u017eivih, ki se v sledenju \u010detverici vampirskih sostanovalcev ne ustavi pri razburljivem lovu na sve\u017eo kri, pa\u010d pa naredi korak naprej: k bolj prozai\u010dnim dejavnostim hi\u0161nih opravil in ve\u010derov v diskoteki. Kaj po\u010dnemo v mraku <\/strong>razkriva tegobe, tesnobe, sanje in upe \u0161tirih zelo raznolikih osebnosti s skupnim apetitom: Viaga (Taika Waititi), Vlada (Jemaine Clement), Deacona in \u017ee precej zapra\u0161enega Petyra.<\/p>\n

Mokumentarna vampirijada novozelandskega dvojca, avtorjev tv-serije Flight of the Conchords<\/strong>, naniza mno\u017eico vsakdanjih zagat sodobnega vampirja. Kaj po\u010dnemo v mraku<\/strong> je vampirski odgovor na nedavno poplavo komi\u010dnih zombijad in ena najbolj posre\u010denih horror komedij zadnjih let.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Re\u017eiserja in scenarista Taika Waititi in Jemaine Clement sta za film sicer spisala scenarij, ki pa ga v \u017eelji, da bi ustvarila pristno dinamiko dokumentarca, nista pokazala igralcem. Na podlagi njunih nazornih opisov dogajanja in prizorov so ti dialoge v glavnem improvizirali. Snemanje filma, ki je potekalo \u017ee leta 2012, je trajalo pet tednov in obrodilo 125 ur posnetega materiala. Dolgotrajnemu nastanku filma je tako botrovalo obse\u017eno delo v montirnici in ne nazadnje dejstvo, da gre za neodvisen film v dobesednem pomenu \u2013 financiran izklju\u010dno iz lastnih sredstev, s pomo\u010djo crowd fundinga <\/em>in z dobrohotno asistenco nekaterih klju\u010dnih akterjev novozelandskega filma. Ali kot pravi Waititi: \u00bbPeter Jackson nam je veliko pomagal. Posodil nam je opremo in druge re\u010di. Tudi on je [oklevaje] neodvisni filmar.\u00ab<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKlju\u010dni vpliv je imel na naju vsekakor film Spinal Tap<\/strong> in vsi drugi mokumentarci Christopherja Guesta, zlasti glede razdelanosti zgodbe. Vsi ti filmi vsebujejo zelo malo zgodbe, veliko ve\u010d je improvizacije in \u0161al, na kar sva se osredoto\u010dila tudi sama. Sijajno je imeti tak\u0161no svobodo. \u010ceprav mora biti zgodba vendarle prisotna, sicer gledalci izgubijo zanimanje.\u00ab
– Jemaine Clement, sore\u017eiser in soscenarist<\/p>\n

\u00bbVeliko mokumentarcev govori o stvareh, ki so resni\u010dno realisti\u010dne. \u010ceprav obo\u017eujem Guestov film Best in Show<\/strong>, sem prepri\u010dan, da bi lahko posnel nekaj prav tako sme\u0161nega in zanimivega ali na\u0161el enako \u010duda\u0161ke like na kak\u0161ni resni\u010dni pasji razstavi. Ni nama \u0161lo za to, da bi hotela prese\u010di te filme, posneti kaj bolj\u0161ega. Razmi\u0161ljala sva, \u010desa ti filmarji niso naredili. Niso posneli komi\u010dnega dokumentarca o ne\u010dem, \u010desar dejansko ne more\u0161 dokumentirati<\/em>.\u00ab
– Taika Waititi, sore\u017eiser in soscenarist<\/p>\n

portret avtorjev<\/strong>
Taika Waititi, rojen leta 1975 v Wellingtonu, je novozelandski komik, igralec, scenarist in re\u017eiser. Kaj po\u010dnemo v mraku <\/strong>je njegov tretji re\u017eijski celove\u010derec in prvi, ki ga je posnel v sodelovanju z dolgoletnim partnerjem iz komi\u010dnega dueta The Humourbeasts, Jemainom Clementom. Mednarodno prepoznavnost in nominacijo za oskarja mu je \u017ee leta 2005 prinesel kratki film Two Cars, One Night<\/strong>. Zgodbo kratkometra\u017eca pa je nato raz\u0161iril v drugem celove\u010dernem filmu Boy <\/strong>(2010), ki je na doma\u010dih tleh presegel vse rekorde in postal najbolj donosen novozelandski film vseh \u010dasov. Potem ko je Jemaine nastopil v Waititijevem celove\u010dernem prvencu Eagle vs Shark<\/strong> (2007), se je tudi Taika pridru\u017eil scenaristom in re\u017eiserjem popularne tv-serije Flight of the Conchords<\/strong> in poslej re\u017eiral \u0161e za ABC, MTV in druge televizijske gigante.<\/p>\n

Jemaine Clement, rojen leta 1974, je prav tako novozelandski igralec, komik in multiin\u0161trumentalist, br\u017ekone najbolj znan kot polovica komi\u010dnega dvojca Flight of the Conchords (skupaj z Bretom McKenziejem) iz istoimenske radijske oddaje na BBC in kasneje tv-serije na ameri\u0161ki HBO. Uspe\u0161na serija mu je prinesla vloge v filmih Gentlemen Broncos<\/strong> (2009), Butec na ve\u010derji <\/strong>(Dinner For Schmucks, 2010) in Mo\u017eje v \u010drnem 3 <\/strong>(Men in Black 3, 2012), glas pa je posodil tudi animiranima filmoma Jaz, baraba<\/strong> (Despicable Me, 2010) <\/strong>in Rio <\/strong>(2011). Po dolgoletnih izku\u0161njah pred kamero se je za film Kaj po\u010dnemo v mraku <\/strong>prvi\u010d preizkusil v vlogi re\u017eiserja.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbKon\u010dno jo imamo: zares odli\u010dno vampirsko komedijo. Pa tudi najbolj sme\u0161no novozelandsko grozljivko vse od \u010dasov Jacksonovega Braindead<\/strong>. \/\u2026\/ Med mnogimi u\u017eitki, ki jih nudi film, boste pri\u010da spopadu netopirjev, neu\u010dinkoviti hipnozi, krdelu volkodlakov (‘ne psovkodlakov’) pod vodstvom Rhysa Darbyja, lebde\u010di skodelici in vedrom krvi. To pa je morda tudi najbolj presenetljiva plat filma Kaj po\u010dnemo v mraku<\/strong>: kljub njegovi ironi\u010dni sr\u010dnosti in toplini ter priljudnim likom film ne skopari z grozo in grav\u017eem. Ti tipi se gostijo z nedol\u017enimi, kar je na trenutke prav toliko stra\u0161no, kot je za crknit sme\u0161no.\u00ab
– Dan Jolin, Empire<\/em><\/p>\n

\u00bbOster kot \u010dekani, a topel kot sve\u017ea kri. Br\u017ekone najbolj sme\u0161en film preteklega leta in novozelandski odgovor na Edgarja Wrighta.\u00ab
– Rosie Fletcher, Total Film<\/em><\/p>\n

\u00bbSpinal Tap <\/strong>sre\u010da Monster Squad<\/strong>. Moje ba\u017ee film!\u00ab
– Kristoffer Morgan, Ain’t It Cool News<\/em><\/p>\n

\u00bbToliko komedij ogla\u0161ujejo in opevajo kot ‘mra\u010dne’, pri \u010demer pozabljajo na prastaro maksimo \u0161ovbiznisa, ki pravi ‘mra\u010dno je enostavno; sme\u0161no je te\u017eko’. Temu mokumentarcu iz Nove Zelandije je na sre\u010do uspelo oboje: pravzaprav je to najbolj\u0161a komedija leta.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbTa prisr\u010dno infantilna klapa (\u0161e en dokaz, da mo\u0161ki zares nikoli ne odrastejo), ki se po starosti razteza od 183 do 8000, po zunanjosti pa od ljubko mladostnega videza do nosferatovske zakrknjenosti, se pri\u010dka glede gospodinjskih opravil in izziva lokalne volkodlake vsaki\u010d, ko jim ti prekri\u017eajo pot. Zahajajo tudi v no\u010dne klube, sku\u0161ajo slediti najnovej\u0161i tehnologiji in gledajo filme \u2013 med omenjenimi so Somrak<\/strong>, Rezilo<\/strong>, kak\u0161en trik pa so izmaknili celo filmu Izgubljeni fantje<\/strong>. Toda hkrati so to krvosesne po\u0161asti in ta film se ne ustra\u0161i klanja. Krvav in za crknit sme\u0161en film, ki vsekakor zahteva ve\u010dkraten ogled. Pravzaprav se mi je v vseh letih, odkar obiskujem Sundance, prvi\u010d zgodilo, da sem razmi\u0161ljala, ali naj si isti film na festivalu ogledam \u0161e enkrat \u2013 zelo mi je \u017eal, da si ga nisem.\u00ab
– Laura Kern, Film Comment<\/em><\/p>\n

<\/em>\u00bb\u010ceprav imajo satire in parodije dolgo in bogato filmsko zgodovino, se redko pona\u0161ajo z narativno kohezijo in \u010dustveno integriteto pretanjenega in podkovanega vampirskega mokumentarca Jemaina Clementa in Taika Waititija. \/\u2026\/ Kot pri Clementovi tv-seriji Flight of the Conchords<\/strong><\/em> <\/em><\/strong>tudi tu suh, satiri\u010den humor in subtilno ironijo podkrepi iskrena eksploracija te\u017eav in pomena prijateljstva. In tako kot ta serija tudi film globoko razume pomen pop kulture kot vedenjskega vzora posameznika. Ti ‘resni\u010dni’ vampirji zavestno posnemajo fiktivne filmske vampirje in se tako s satiro lotevajo strahu pred vplivi, ki pre\u017eema na\u0161e medijsko obsedeno kulturno okolje. S tem ko ti vampirji odprto sprejemajo parodisti\u010dno samopodobo, povzeto po filmih Rezilo<\/strong>, Nosferatu<\/strong>, Izgubljeni fantje <\/strong>in Somrak<\/strong>, pravzaprav razkrijejo, da nam kulturne hegemonije filmskega mainstreama<\/em> ni treba razumeti samo kot orodja estetske tiranije, pa\u010d pa nasprotno, kot produktivno sredstvo oblikovanja lastne podobe.\u00ab
– Oleg Ivanov, Slant Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bbOb\u017ealujem samo to, da filmska ekipa ni bila tam tistega leta, ko je \u0161el Viago na zabavo, oble\u010den kot Whoopi Goldberg v filmu Nune ple\u0161ejo<\/strong>, <\/strong>na hudo nejevoljo svojih kolegov (‘Vampirji ne marajo nun’). Toda v kostumu ga lahko uzremo vsaj na fotografiji, kar je moment, vreden razmisleka: tu imamo pol judovskega, pol maorskega igralca, ki igra tristo devetinsedemdeset let starega vampirskega dandyja, ki se izdaja za afroameri\u0161ko Kristusovo nevesto. \u010ce to ni multi-kulti, kaj potem sploh je?\u00ab
– Anthony Lane, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bbZa crknit sme\u0161en.\u00ab
– The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbZa crknit sme\u0161en.\u00ab
– Twitch<\/em><\/p>\n

\u00bbZa crknit sme\u0161en.\u00ab
– IndieWIRE<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav Waititi in Clement kopi\u010dita kli\u0161eje in jih nizata v humorne gage, je ves \u010das jasno, da sta v resnici velika fana \u017eanra. Kaj po\u010dnemo v mraku<\/strong> je komedija, a tudi ljube\u010d poklon dolgi tradiciji vampirizma. Prekleto zabavna in simpati\u010dno tr\u010dena re\u010d. Vampirski film, skratka, ki bo v\u0161e\u010d tudi tistim, ki sicer nikoli ne bi \u0161li gledati vampirskega filma.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbNovozelandska vampiriada Kaj po\u010dnemo v mraku<\/strong> \u2013 parodi\u010dno dopolnilo Jarmuschevih Ve\u010dnih ljubimcev<\/strong>, bolj No\u010d neumnih mrtvecev<\/strong> kot Film, da te kap<\/strong> – je zabavnej\u0161a in lucidnej\u0161a od sodobnih komedij. Da vampirski kli\u0161eji dobivajo odbite, presenetljive spine, je \u0161e najmanj, kar lahko \u00a0re\u010dem – film je poln presene\u010denj, ki bodo postala novi kli\u0161eji.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbLepota Mraka<\/strong> je ravno v tem, da si da scenarij toliko opravka s podrobnostmi\u037e izmi\u0161ljeni svet te alternativne Nove Zelandije je razdelan do zadnje podrobnosti in gegi v njem so speljani smrtno (!) resno zaradi \u010desar so seveda tako sme\u0161ni. \u017de v uvodni \u0161pici vsak izmed likov dobi svojo monta\u017eo zgodovinskih dokumentov in srednjeve\u0161kih likovnih upodobitev, ki vzbuja vtis ve\u010dplastnega lika. Ve\u010dina humorja izhaja iz trkov razli\u010dnih vampirskih zna\u010dajev, in ponavljajo\u010de se \u0161ale so dosledno speljane skozi celoten film, praviloma prepletene s filmskimi referencami za ljubitelje vampirskega \u017eanra (eden izmed na\u0161ih junakov denimo sku\u0161a iti na ples v maskah oble\u010den kot Blade, kar seveda ni sprejeto najbolje). \/\u2026\/ Avtorja filma Jemaine Clement in Taika Waititi (dva izmed glavnih igralcev sta torej pod film podpisana kot re\u017eiserja in scenarista) vampirski \u017eanr o\u010ditno obvladata do podrobnosti in s pridom sprevra\u010data njegove konvencije.\u00ab
– Ana Jurc, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n

\u00bbClement in Waititi sta torej vampirje zvlekla iz njihove ve\u010dstoletne izolacije v skrivnostnih gradovih in drugih mra\u010dnih bivali\u0161\u010dih, jih duhovito prepustila zakonom urbane popkulture, za name\u010dek pa njihovo vzvi\u0161eno nedotakljivost postavila na preizku\u0161njo s po\u0161tenim odmerkom banalnih, vsakdanje \u010dlove\u0161kih nadlog. Vse skupaj je posneto v \u00bbdokumentarnem\u00ab slogu, vendar pa gledalec spri\u010do humornih prizorov, bizarnih zapletov in presenetljivih sprevrnitev znanih kli\u0161ejev na to kar nekako pozabi. Domiselno, v\u010dasih pretirano burleskno, vendar ve\u010dinoma nadvse zabavno.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Vklop<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Mokumentarna vampirijada novozelandskega dvojca, avtorjev tv-serije Flight of the Conchords, naniza mno\u017eico vsakdanjih zagat sodobnega vampirja. Kaj po\u010dnemo v mraku je ena najbolj sme\u0161nih in posre\u010denih horror komedij zadnjih let in eden tistih filmov, ki jih mora\u0161 in ho\u010de\u0161 videti ve\u010dkrat, \u0161e posebej pa v dru\u017ebi.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8451,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8450"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8451"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8450"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}