Trije roparji, \u00bbDohtar\u00ab (Maurice Poli), \u00bbSkalpel\u00ab (Aldo Caponi) in ma\u010disti\u010dni \u00bbDvaintrideset\u00ab (Luigi Montefiori), s talko pobegnejo s prizori\u0161\u010da krvavega ropa in na rde\u010di lu\u010di zase\u017eejo avto mo\u0161kega, ki z vro\u010di\u010dnim otrokom hiti v bolni\u0161nico. Toda z usodo krvnikov in \u017ertev, ujetih v peklensko vro\u010dem vozilu, se ne poigravajo le Dohtar in njegova divja pajda\u0161a …<\/p>\n
Brutalno nihilisti\u010den, kot britev oster in napet kriminalni triler, ki vas zgrabi za vrat in ne popusti vse do vrtoglavega in srhljivega konca, je unikum v re\u017eiserjevem opusu: realisti\u010den film, posnet v realnem \u010dasu, na resni\u010dnih lokacijah, v utesnjeni notranjosti avtomobila na razbeljenem asfaltu pod \u017ego\u010dim soncem. Bavov ultimativni film maudit<\/em>, ki ga re\u017eiser zaradi bankrota producenta nikoli ni do\u010dakal, bi v 70-ih br\u017ekone obveljal za absolutno avtorsko mojstrovino v priljubljenem in plodovitem \u017eanru poliziottesca<\/em>. Film je po o\u010detovi zasnovi posthumno dokon\u010dal Lamberto Bava.<\/p>\n \u00bbStekli psi <\/strong>pomenijo v karieri Maria Bave tisto, kar je Detour <\/strong>(1945) v filmografiji Edgarja G. Ulmerja: minimalisti\u010dna noir mojstrovina, ki pri\u010da o tem, kak\u0161en dramati\u010den naboj je znal pri\u010darati na platnu s povsem neznatnimi sredstvi.\u00ab \u00bbRazen \u010de bodo ajatole kdaj izpustili The Other Side of Midnight <\/strong>Orsona Wellesa iz bunkerjev, v katerih koprni \u017ee od padca iranskega \u0161aha, velja ta napetostni triler Maria Bave iz leta 1974 za najbolj izjemen \u010detrt stoletja zamujajo\u010d film, kar jih je bilo kdaj posnetih. Znana je zgodba o tem, kako so film zaradi bankrota zamrznili tik pred koncem postprodukcije, nato pa je vstopil v vice, iz katerih se je re\u0161il \u0161ele zdaj. In vsakr\u0161no veselje spri\u010do njegovega ponovnega vstajenja (samo na DVD) kali dejstvo, da film \u0161e vedno ni dostopen na formatu, ki ga lahko uporablja ve\u010dina ljubiteljev, kaj \u0161ele da bi igral v kinu blizu vas. Spori glede pravic so prepre\u010dili celo predvajanje v okviru retrospektive Maria Bave v Londonu, kjer bi moral biti, povsem zaslu\u017eeno, zmagoslavni vrhunec. \u0160e bolj izjemno od okoli\u0161\u010din njegovega ponovnega rojstva pa je dejstvo, da je film tako sve\u017ee, sodobno in osupljivo filmsko delo ter hkrati tako druga\u010den od vseh drugih filmov re\u017eiserjevega kanona, zaradi \u010desar moramo na novo ovrednotiti vse na\u0161e predpostavke o Mariu Bavi. Po svoji dr\u017ei so Stekli psi<\/strong> morda res nekoliko sorodni cini\u010dni mizantropiji Ekologije zlo\u010dina<\/strong>, toda vzdu\u0161je, tempo in intenziteta tega filma so nekaj povsem novega.\u00ab \u00bbTu ne zasledimo ni\u010d ve\u010d tiste hiperstilizirane elegance predhodnih filmov Maria Bave. Skrajno surov in realisti\u010den je, posnet z ro\u010dno kamero. Gre za mra\u010den, trd krimi\u010d s sijajnim koncem, in \u010de bi ga Bava do\u010dakal, bi mu gotovo prinesel prelomen uspeh ter preboj stereotipnega renomeja re\u017eiserja grozljivk.\u00ab Brutalno nihilisti\u010den, kot britev oster in napet kriminalni triler, ki vas zgrabi za vrat in ne popusti vse do vrtoglavega in srhljivega konca, je unikum v re\u017eiserjevem opusu: realisti\u010den film, posnet v realnem \u010dasu, na resni\u010dnih lokacijah, v utesnjeni notranjosti avtomobila na razbeljenem asfaltu pod \u017ego\u010dim soncem. Bavov ultimativni film maudit, ki ga re\u017eiser zaradi bankrota producenta nikoli ni do\u010dakal, bi v 70-ih br\u017ekone obveljal za absolutno avtorsko mojstrovino v priljubljenem in plodovitem \u017eanru poliziottesca. Film je po o\u010detovi zasnovi posthumno dokon\u010dal Lamberto Bava.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8449,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8448"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8449"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8448"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
– Tim Lucas, Images<\/em><\/p>\n
– Kim Newman, Eyeball<\/em> (1996)<\/p>\n
– Joe Dante<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"