{"id":8442,"date":"2023-01-24T20:01:01","date_gmt":"2023-01-24T19:01:01","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/pasolini\/"},"modified":"2023-01-24T20:02:06","modified_gmt":"2023-01-24T19:02:06","slug":"pasolini","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/pasolini\/","title":{"rendered":"Pasolini"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u00bbPovzro\u010dati ogor\u010denje je pravica, biti ogor\u010den pa u\u017eitek.\u00ab<\/em>
– Pier Paolo Pasolini<\/p>\n

En dan, eno \u017eivljenje. Pono\u010di 2. novembra leta 1975 v Rimu umorijo velikega italijanskega pisatelja, pesnika in re\u017eiserja Piera Paola Pasolinija. Pasolini je simbol umetnika, ki se neustra\u0161no bori proti politi\u010dni oblasti, njegovo pisanje spro\u017ea \u0161kandale, njegove filme preganjajo cenzorji, \u0161tevilni ga obo\u017eujejo, mnogi sovra\u017eijo … Tisti usodni dan pre\u017eivi z materjo in prijatelji, nato pa sede za volan svojega alfa romea in se v iskanju pustolov\u0161\u010dine poda na no\u010dne ulice ve\u010dnega mesta.
<\/strong><\/p>\n

Abel Ferrara in Willem Dafoe si zami\u0161ljata zadnji dan v \u017eivljenju vizionarskega in provokativnega umetnika Pasolinija, pri \u010demer prepleteta podrobno raziskane biografske podatke z uprizoritvami odlomkov iz njegovih zadnjih dveh nedokon\u010danih del.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Scenarij je nastal na podlagi ob\u0161irnih raziskav: ustvarjalci so se pogovarjali s Pasolinijevimi sorodniki in prijatelji (predvsem z Ninettom Davolijem), poiskali dokumente, ki so potrdili resni\u010dnost njihovih izjav, ter izpra\u0161ali ljudi, ki poznajo okoli\u0161\u010dine Pasolinijeve smrti (med njimi mladoletnega prestopnika Pina Pelosija, ki je priznal uboj, a je priznanje kasneje preklical, odvetnika Guida Calvija in sodnike v \u0161tevilnih sodnih obravnavah). Film so snemali na resni\u010dnih lokacijah, uporabili pa so celo Pasolinijeve osebne predmete in obla\u010dila, ki so jim jih priskrbeli njegovi prijatelji in sorodniki.<\/p>\n

V filmu so uprizorjeni odlomki iz dveh nedokon\u010danih del, ki ju je Pasolini pisal v \u010dasu pred svojo smrtjo: romana Nafta<\/em> (Petrolio<\/em>, <\/em>iz\u0161el leta 2010 pri Cankarjevi zalo\u017ebi) <\/em>in scenarija Porno-Teo-Kolossal. <\/em>Velikega napolitanskega dramatika in igralca Eduarda De Filippa, ki naj bi igral v filmu, posnetem po omenjenem scenariju, v Ferarrinem filmu igra Pasolinijev tesni prijatelj in redni sodelavec Nenneto Davoli, v vlogi mladega Davolija pa nastopi priljubljeni italijanski igralec Riccardo Scamarcio.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbFilm je nastal iz velikega spo\u0161tovanja. V\u0161e\u010d nam je njegovo delo, v\u0161e\u010d nam je vse na njem. Pasolinijevi filmi so bili zame vedno zelo pomembni. Njegova smrt leta 1975 je bila nekaj nezasli\u0161anega, vse tisto sranje, ki je obkro\u017ealo uboj. \u010ce dobro premislim, smo se na ta film verjetno pripravljali od trenutka, ko smo izvedeli za njegovo smrt. \/\u2026\/ Nisem detektiv, nisem novinar, re\u017eiser sem. Umetnik. Resnico i\u0161\u010dem s pomo\u010djo svoje domi\u0161ljije. \/\u2026\/ Moj cilj ni bil, da naredim dokumentarec o Pasoliniju. Willem ga igra. To je ravno tako film o Willemu kot o Pasoliniju. In ravno tako o meni kot o Willemu ali Pasoliniju.\u00ab
– Abel Ferrara, re\u017eiser<\/p>\n

Intervju z re\u017eiserjem: http:\/\/www.1985artists.com\/artist\/abel-ferrara<\/a><\/strong><\/p>\n

\u00bbHoteli smo ustvariti portret. Zamisliti smo si sku\u0161ali Pasolinijevo stanje duha v zadnjih dneh njegovega \u017eivljenja. Moj nastop tako ni bil imitacija ali interpretacija, ampak bolj zapis mene, kako o\u017eivljam dejanja in misli \u010dloveka, ki je bil slu\u010dajno Pier Paolo Pasolini. \/\u2026\/ Nisem se smel obremenjevati z dejstvom, da bom predstavljal obo\u017eevano, skoraj sveto osebnost. Tako kot pri Jezusu: nisem igral Jezusa, igral sem nekega Jezusa. Enako je bilo s Pasolinijem. Priprave na ti vlogi seveda ne bi mogle biti bolj razli\u010dne. A pri obeh sem se moral osvoboditi pri\u010dakovanj, vseh podob ali misli, ki sem jih morda imel o liku, ter za\u010deti z ni\u010dle. Delali smo film in ustvariti smo morali lastno resni\u010dnost.\u00ab
– Willem Dafoe, igralec<\/p>\n

\u00bbPasolini<\/strong> je rezultat zelo dodelanega scenarija, posku\u0161ali smo namre\u010d povedati zgodbo o mitu dvajsetega stoletja, kompleksnem in izjemnem \u010dloveku v zadnjih dneh njegovega \u017eivljenja \/\u2026\/, pri tem pa se izogniti napaki, da bi naredili film le za nostalgike in strokovnjake \/\u2026\/. Hoteli smo posneti film, ki pred vstopom v kinodvorano posebno od mladih \u2013 z Abelom sva imela med pisanjem in predelovanjem scenarija ta cilj ves \u010das v mislih \u2013 ne bi smel zahtevati nikakr\u0161nega poznavanja biografskih podatkov \/\u2026\/. Hkrati je to moral biti film, ki ne bi pristal na nikakr\u0161no restriktivnost in didakti\u010dnost, ampak ob\u010dinstvu pribli\u017eal vse kontroverzne, eksperimentalne in radikalne teme iz zadnjega obdobja Pasolinijevega ustvarjanja.\u00ab
– Maurizio Braucci, scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Abel Ferrara se je rodil leta 1951 v italijanskem delu Bronxa. Kultni status si je zagotovil \u017ee z zgodnjimi deli, skrajno nasilnimi eksploatacijami, kakr\u0161ni sta The Driller Killer <\/strong>(1979) o zblaznelem newyor\u0161kem slikarju na morilskem pohodu in Angel ma\u0161\u010devanja<\/strong> (Ms. 45, 1981), v katerem se nemo dekle ma\u0161\u010duje svojim posiljevalcem. Njegovo Dekle iz Kitajske \u010detrti <\/strong>(China Girl, 1987) pripoveduje zgodbo o nemogo\u010di ljubezni, ki jo zaznamujejo etni\u010dni konflikti med tolpami na Manhattnu. V zgodnjih devetdesetih je Ferrara osvojil \u0161ir\u0161e ob\u010dinstvo, a hkrati uspe\u0161no ohranil svojo ostrino. Mednarodno pozornost je pritegnil leta 1990 s krvavim trilerjem Kralj New Yorka <\/strong>(King of New York), v katerem je vlogo mamilarskega \u0161efa odigral nepozabni Christopher Walken. V hitrem zaporedju so si sledili kriti\u0161ko priznani Pokvarjeni poro\u010dnik<\/strong> (Bad Lieutenant, 1992) s Harveyem Keitelom kot skorumpiranim policistom v iskanju odre\u0161itve, predelava paranoidne znanstvenofantasti\u010dne klasike Tatovi teles<\/strong> (Body Snatchers, 1993) in Dangerous Game<\/strong> (1993) z Madonno kot filmsko zvezdo, ki bije bitko s tiranskim re\u017eiserjem. Za \u010drno-belo Odvisnost<\/strong> (The Addiction), metafori\u010dno raziskovanje vampirstva s Christopherjem Walkenom, Lili Taylor in Annabello Sciorra, je leta 1995 prejel glavno nagrado na festivalu v Sundanceu. S Pogrebom<\/strong> (The Funeral, 1996) je gledalce popeljal v brutalni svet mafijske dru\u017eine. Leta 1997 je posnel The Blackout<\/strong>, zgodbo o igralcu in dveh \u017eenskah, ujetih v vrtinec seksa, drog in alkohola. Sledil je New Rose Hotel <\/strong>(1998), psiholo\u0161ki triler, v katerem je Ferarra prvi\u010d sodeloval z Willemom Dafoejem. Leta 2002 se je re\u017eiser preselil v Rim, kjer je re\u017eiral Mary<\/strong> (2005) z Juliette Binoche v vlogi filmske igralke, ki nastopa v vlogi Marije Magdalene. Film je osvojil posebno nagrado \u017eirije v Benetkah. Willem Dafoe se je pojavil \u0161e v dveh Ferrarovih filmih: komediji Go Go Tales<\/strong> (2007) in 4:44 Last Day on Earth<\/strong> (2011). Slednji je bil posnet na eni lokaciji, v stanovanju, prikazoval pa je zadnjih \u0161tiriindvajset ur pred bibli\u010dno apokalipso. Leta 2014 je Ferrara z G\u00e9rardom Depardieujem posnel Dobrodo\u0161li v New Yorku<\/strong> (Welcome to New York), ki ga je navdihnil zloglasni spolni \u0161kandal francoskega megafinan\u010dnika Dominiquea Strauss-Kahna. Pasolini<\/strong> je \u010detrti Ferrarov film, v katerem je zaigral Willem Dafoe.<\/p>\n

Abel Ferrara si je v svoji dolgi karieri ustvaril sloves pravega ameri\u0161kega auteurja<\/em> s skrajno pesimisti\u010dnim pogledom na domovino. V filmih pogosto opisuje mra\u010dno plat svojega rojstnega New Yorka, odra\u017eajo pa tudi mo\u010dan vpliv njegove katoli\u0161ke vzgoje. Protagonisti so pogosto vizionarski antijunaki, ki se upirajo dru\u017ebenim pravilom ter prestopajo razli\u010dne zakonske in vedenjske meje. Poleg Willema Dafoeja so njegovi redni igralski sodelavci Harvey Keitel, Christopher Walken, Annabella Sciorra in Matthew Modine.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbNi treba veliko truda, da bi v Pasoliniju<\/strong> na\u0161li auteurja<\/em>, in to ne le preminulega, istoimenskega italijanskega odpadnika, ki je predmet te \u010dudne biografije, pa\u010d pa tudi filmarja za kamero, Abela Ferraro. Povezava med njima je o\u010ditna: oba pesnika ulice, oba obsedena tako s skrajno temo kot surovo ekstazo, s filmom, ki je izrazito fizi\u010den in hkrati tako poduhovljen. \/\u2026\/ Kako ne\u017een postane ta najve\u010dji brutalne\u017e med re\u017eiserji, ko se poklanja svojemu zdraharskemu kolegu, kako otipljivo topli so premiki kamere in po\u010dasni prelivi. In nekaj zelo ganljivega je v njegovi uporabi Pasolinijevega rednega sodelavca Ninetta Davolija, \u010digar gosti skodrani lasje, ki so zdaj postali beli, izmeni\u010dno spominjajo na Davolijevega legendarnega soigralca Tot\u00f2ja, Harpa Marxa in Ferraro samega. \/\u2026\/ Protagonista in ob\u010dinstvo na vrhuncu filma \u010daka neusmiljeno nasilje, a tisto, kar ostane v spominu, so trenutki bridke in surove \u010dlove\u010dnosti.\u00ab
– Fernando F. Croce, MUBI’s Notebook<\/em><\/p>\n

\u00a0\u00bbWillem Dafoe utele\u0161a 53-letnega Pasolinija s senzualno zadr\u017eanostjo in ostro inteligenco, scenarij Maurizia Brauccija (Gomora<\/strong>) pa najde ugodna tla v ljube\u010dem okolju njegove dru\u017eine in prijateljev ter v izvrstnih citatih intelektualca brez dlake na jeziku (za\u010den\u0161i s provokativnim televizijskim intervjujem). Pasolinijeve zamisli na tej to\u010dki njegove kariere imajo apokalipti\u010den pridih, in to Ferrari \u0161e kako ustreza. Elegi\u010dno razpolo\u017eenemu re\u017eiserju je v pomo\u010d gib\u010dna in \u010dudovito melanholi\u010dna fotografija Stefana Faliveneja, posebno pri upodobitvi umetnikove zadnje, nasilne no\u010di.\u00ab
– Nicolas Rapold, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbFerrara, ki v portret vplete prizore iz nikoli posnetega filma in nedokon\u010danega scenarija, nam ne poka\u017ee toliko Pasolinija \u010dloveka kot Pasolinija ustvarjalca. S tem hodi po tanki \u010drti: njegove poustvaritve sicer ne sku\u0161ajo opona\u0161ati Pasolinijevega sloga \u2013 Ferrara je zelo druga\u010den re\u017eiser \u2013, ga pa posku\u0161ajo na subtilen in zanimiv na\u010din obuditi.\u00ab
– Bilge Ebiri, Vulture<\/em><\/p>\n

\u00bbKot nekdo, ki prezira povpre\u010dne biografske filme \/\u2026\/, sem u\u017eival v Pasolinijevem<\/strong> domiselnem zlitju razli\u010dnih vidikov protagonistove osebnosti v eno samo jedrnato 83-minutno do\u017eivetje: Dafoe dobro ujame re\u017eiserjev ostri pogled, njegov glas iz\u017eareva primerno avtoriteto, tema\u010dna fotografija v slogu sedemdesetih let pa daje filmu tisto pravo eleganco in prefinjenost.\u00ab
– Nick James, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbFerrara je ponovno zdru\u017eil mo\u010di s snemalcem Stefanom Falivenejem (odgovornim tudi za fotografijo pri Mary<\/strong>, filmu, ki je od vseh Ferrarovih del pravzaprav \u0161e najbli\u017ee temu) in ustvaril eno svojih najlep\u0161ih del \u2013 sence in silhuete, jantarjev lesk na obrazih in ko\u017ei, kompozicije, vredne slikarja, fluidna kamera, ki se giblje na tako intuitiven in \u010dustven na\u010din \u2026 Tudi \u010de se zdi, da v tem ambicioznem podvigu nekaj manjka, je te\u017eko kritizirati nekaj tako ljube\u010dega, \u010dlove\u0161kega \u2026 in tako edinstvenega.\u00ab
– Adam Cook, Grolsch Film Works<\/em><\/p>\n

\u00bbPasolini<\/strong> je eden tistih nepopolnih filmov, ki je vreden ve\u010d ob\u010dudovanja kot \u0161tevilni bolj izpopolnjeni. Na neki na\u010din gre za readymade<\/em> primer ne\u010desa, kar imenujemo film maudit<\/em>: <\/em>‘prekleti film’ cinefilije stare \u0161ole; film, za katerega se je vredno boriti.\u00ab
– Ignatiy Vishnevetsky, The A.V. Club<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Abel Ferrara in Willem Dafoe si zami\u0161ljata zadnji dan v \u017eivljenju vizionarskega in provokativnega umetnika Pasolinija, pri \u010demer prepleteta podrobno raziskane biografske podatke z uprizoritvami odlomkov iz njegovih zadnjih dveh nedokon\u010danih del.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8443,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8442"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8443"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8442"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}