{"id":8424,"date":"2024-01-19T10:05:58","date_gmt":"2024-01-19T09:05:58","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/svobodna-sola\/"},"modified":"2024-01-19T10:17:08","modified_gmt":"2024-01-19T09:17:08","slug":"svobodna-sola","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/svobodna-sola\/","title":{"rendered":"Svobodna \u0161ola"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Kaj se zgodi, ko otrokom dopustimo, da sami odlo\u010dajo, kako bo potekal pouk? Dobrodo\u0161li na Svobodni \u0161oli Teddy McArdle, kjer ni ne testov ne ocen, otroci pa obiskujejo le tista predavanja, ki jih resni\u010dno zanimajo. Tu pravila igre narekujejo nadebudni \u0161est- do desetletniki. Vse, kar morajo storiti, je, da na sestanku predlagajo novo pravilo, in ve\u010dina bo z demokrati\u010dnim glasovanjem odlo\u010dila, ali ga sprejme ali ne. Predlogi kar de\u017eujejo: \u00bbHo\u010dem da pride \u0161panska u\u010diteljica in nas u\u010di \u0161pan\u0161\u010dino.\u00ab \u00bbNoben ne sme nobenmu prepre\u010dit, da dela karkol.\u00ab \u00bb\u010ce ho\u010de gdo po\u010divat, nej na vrata napi\u0161e soba za po\u010divanje.\u00ab<\/p>\n

Kako je videti pouk na tak\u0161ni \u0161oli? Je to alternativa tekmovalno naravnanemu sistemu izobra\u017eevanja? Je to \u0161ola, ki odpira prostor, kjer lahko otroci resni\u010dno razvijejo svoje potenciale, ali pa tu zaradi pomanjkanja ostro za\u010drtanih meja najbolj prosperirajo prav najve\u010dji tirani?<\/p>\n

Observacijski dokumentarec o vzponu in padcu ene izmed eksperimentalnih “svobodnih” \u0161ol ponuja odli\u010dno izhodi\u0161\u010de za razmislek o prednostih in pasteh razli\u010dnih na\u010dinov vzgoje in izobra\u017eevanja.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbNaslov filma izvira iz pripovedke o \u0161estih slepih ljudeh, ki otipajo slona, in \u010deprav tipajo isto \u017eival, si slona vsak predstavlja po svoje. V kratki zgodbi Teddy<\/em> J. D. Salingerja, po kateri je \u0161ola poimenovana, genialnega otroka Teddyja nekdo vpra\u0161a, kako bi spremenil izobra\u017eevalni sistem. Teddy ob tej zgodbi pojasni, kako bi ravnal z otroki: vsakemu od njih bi omogo\u010dil, da pristopi k \u017eivali in oblikuje lasten koncept slona. \/…\/ Zame to ni toliko film o svobodnih \u0161olah; je film o posamezniku, o dolo\u010denih posameznikih. Tema svobodne \u0161ole je bolj kontekst oziroma okvir. Eden mojih glavnih ciljev je bil prikazati, kako zapleten je lahko otrok, celo sedemletnik. \/…\/ Vzorec svobodne \u0161ole u\u010dencem omogo\u010da samouresni\u010devanje, ki v drugih \u0161olah ni mogo\u010de. Zares lahko izrazijo svojo osebnost. Kot filmska ustvarjalka si prizadevam iskreno prikazati ljudi, njihovo celovito podobo, vklju\u010dno z vsemi posebnostmi in pomanjkljivostmi, bi lahko rekli, ampak dobronamerno. Filma sem se lotila, ker me je zanimal pojav svobodnih \u0161ol, potem pa sem ugotovila, da lahko upodobim to neverjetno dru\u017ebeno dinamiko, te kompleksne osebnosti. Vzorec je postal sredstvo za dosego cilja, kontekst za zgodbo, ki sem jo \u017eelela osvetliti. \/…\/ Mislim, da ima film manj skupnega z drugimi filmi o \u0161olah kot s tistimi o otrocih in situacijah, v katerih jim je dovoljeno sprejemati svobodne odlo\u010ditve, kar se dogaja predvsem onstran \u0161olskih zidov. To so filmi kot Pixote: A lei do mais fraco<\/strong> (Hector Babenco, 1981), Streetwise<\/strong> (Martin Bell, 1984) in Children Underground<\/strong> (Edet Belzberg, 2001). Zanimivo je, da so vse to filmi o otrocih z ulice. O\u010ditno smo tam vajeni gledati svobodne otroke. Mislim, da se delo navezuje tudi na filme o alternativnih skupnostih, kot sta Warrendale<\/strong> (Allan King, 1967) in Asylum<\/strong> (Peter Robinson, 1972), kjer gledalec spoznava nove metode, uporabljene zdaj na pravi in zdaj na napa\u010den na\u010din. Mislim, da je to za gledalca dobra pozicija. \/…\/ Z Robertom Greenom sva \u017eelela zgodbo zgraditi tako, da bi ljudi pritegnila in da bi lahko, kolikor je to le mogo\u010de, pri\u0161li do lastnih zaklju\u010dkov. To ne pomeni, da midva nimava svojega mnenja, a vedela sva, da lahko veliko pridobiva, \u010de ljudem pustiva prostor za razmislek. Menim, da je tak na\u010din dela spo\u0161tljiv tako do nastopajo\u010dih v filmu kot do gledalcev.\u00ab
– Amanda Rose Wilde<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Po svetu je skoraj tristo t. i. svobodnih \u0161ol, manj\u0161ih izobra\u017eevalnih ustanov, v katerih je pouk prostovoljen, spontan, pravila pa nastajajo sproti; u\u010ditelji in u\u010denci jih izglasujejo po demokrati\u010dnih na\u010delih. \u0160ola Teddy McArdle je bila ena tak\u0161nih. Leta 2012 je nastala v New Jerseyju, a je po odprtju delovala le eno \u0161olsko leto, potem pa je zaprla svoja vrata. Razen nekaj preprostih varnostnih pravil so u\u010ditelji in u\u010denci o vseh stvareh odlo\u010dali skupaj. Na sestankih so predlagali pravila in jih z demokrati\u010dnim glasovanjem sprejeli ali zavrnili. Nekaj primerov njihovih predlogov (http:\/\/approachingtheelephant.com\/rule-proposals\/<\/a>):<\/p>\n

\u00bbUdrasli morjo sodelvat pr puspravlanju ob 14:30.\u00ab
\u00bbTisti, ki so izvoljeni za delilce doma\u010dih nalog, dodelijo doma\u010do nalogo tistim, ki \u017eelijo doma\u010do nalogo. \u010ce je nekdo dobil doma\u010do nalogo in je ni opravil, se delilec doma\u010dih nalog odlo\u010di, ali bo tej osebi \u0161e naprej dajal doma\u010de naloge.\u00ab
\u00bbMislim da bi moral rastrelit steno u sobi za umetnost, da bomo mel ve\u010d prostora.\u00ab \u00bbPredlagam, da dolo\u010dimo dan, ko bomo na \u0161oli prespali (ne vem, kateri dan bi to bil).\u00ab
\u00bbNih\u010de nima pravice, da drugemu brez razloga omeji svobodo gibanja ali izra\u017eanja.\u00ab
\u00bb\u0160olski kav\u010d je namenjen le sedenju\/branju ali le\u017eanju in ni igra\u010da za skakanje.\u00ab
\u00bbIgra\u010de, ki uporabljajo teko\u010dino (na primer vodni baloni ali pi\u0161tole) v \u0161oli ne smejo biti uporabljene.\u00ab
\u00bbNa \u0161oli ne bo video igric.\u00ab
\u00bbNa \u0161oli lahko imamo video igrice.\u00ab
\u00bbLjudje morajo vedno pobrati \u0161pi\u010daste stvari (kot so \u017eeblji ali risalni \u017eeblji\u010dki). \u010ce kak\u0161no najdejo, jo morajo pospraviti tja, kamor spada.\u00ab
\u00bbOdrasli ne smejo nadlegovati otrok in jim groziti. Odrasli se morajo \u0161e posebej dobro zavedati, da jih otroci dojemajo kot ljudi z veliko mo\u010di in vpliva, zato morajo biti \u0161e posebej pazljivi.\u00ab<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Amanda Rose Wilder je v New Yorku \u017eive\u010da ameri\u0161ka re\u017eiserka. Sprva se je ukvarjala s pisanjem poezije, nato pa jo je za\u010del zanimati film. Oboje je zdru\u017eila v diplomi z naslovom ‘Poeti\u010dni dokumentarec in dokumentarna pesem’, za katero je posnela nekaj poeti\u010dnih dokumentarcev ter preu\u010dila dokumentarni impulz v poeziji nekaterih ameri\u0161kih avtorjev. Kot druga kamermanka je sodelovala pri dokumentarcih Alberta Mayslesa in pisala \u010dlanke za razli\u010dne filmske publikacije. Svobodna \u0161ola<\/strong> je njen prvi celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbSvobodna \u0161ola<\/strong> deluje kot lakmusov papir: tam, kjer bo en gledalec videl o\u010ditno podporo sicer pomanjkljivemu, a nujno potrebnemu \u0161olskemu modelu, bo nekdo drug videl ponesre\u010den, celo neodgovoren utopi\u010dni projekt, Gospodarja muh<\/em> v kleti neke cerkve v New Jerseyju. \/…\/ Otro\u0161ke osebnosti so izjemne, predvsem v dramati\u010dnem jedru filma, ko nadzor nad u\u010dno uro prevzame razposajeni, karizmati\u010dni nadlegovalec, \u010digar razmr\u0161ena griva v kombinaciji s \u010drno-belo filmsko fotografijo v misli prikli\u010de Truffautovega Divjega otroka<\/strong> (L’enfant sauvage, 1970).\u00ab
– Nick Pinkerton, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbKot \u0161tudija primera demokrati\u010dnega na\u010dina izobra\u017eevanja je film pri\u010dakovano fascinanten: napake in odlike gibanja svobodne \u0161ole so podane z jekleno novinarsko temeljitostjo. Bolj preseneti, da se ta nepristranska obravnava odvije v obliki vznemirljive drame. \/…\/ Wilderjevo so primerjali s Frederickom Wisemanom in njen pristop k dokumentarni formi zares odlikuje podobna sofisticiranost. Toda njena snov v sebi nosi redko videno intenzivnost in Wilderjeva, modra in prebrisana re\u017eiserka, to napetost s pridom izrabi. Kar nastane, bi skoraj lahko bil nov \u017eanr: dokumentarna grozljivka. \/…\/ Rezultat je tako intenziven portret najstni\u0161kega nereda in mo\u010di, da se film pogosto zdi kot predmestna razli\u010dica Gospodarja muh<\/em>. \/…\/ Ne mine dolgo, preden se svoboda sesiri v kaos, film pa prav iz te turbulence iz\u010drpa ve\u010dino svoje visceralne mo\u010di. Wilderjeva ves \u010das ostaja na okopih, tiho opazuje in modro pu\u0161\u010da gledalcem, da ocenijo uspeh tega primera alternativnega na\u010dina izobra\u017eevanja, ne da bi v film eksplicitno vna\u0161ala lastno sodbo.\u00ab
– Calum Marsh, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbSvobodna \u0161ola<\/strong> je tour de force <\/em>participacijskega dokumentarca. \/…\/ Wilderjeva se strogo dr\u017ei zunaj dogajanja, a prav njen odnos s \u010dlani \u0161olske skupnosti predstavlja skrito lepilo filma.\u00ab
– Richard Brody, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bbIdeje Svobodne \u0161ole<\/strong> je seveda mogo\u010de prenesti na mnoga zunaj\u0161olska podro\u010dja. Toda film je v prvi vrsti zanimiv kot \u0161tudija porajajo\u010de se skupinske dinamike; pomenljivo je, da otroci in njihovi u\u010ditelji niso nikoli prikazani onstran \u0161olskih zidov. To je socialna interakcija v naj\u010distej\u0161i obliki. Dejstvo, da gre za otroke, le nekoliko pove\u010da distanco.\u00ab
– Ben Kenigsberg, The A.V. Club<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm deluje kot parodi\u010dni prikaz porajajo\u010de se demokracije, kot portret frfotave mladosti in kot \u0161tudija na\u010dina, kako karizmati\u010dni tepci izrabljajo manevrski prostor sebi v prid; film uspe na ve\u010d ravneh, \u0161e toliko bolj zaradi svoje namerne, osredoto\u010dene omejitve na en sam dogajalni prostor.\u00ab
– Vadim Rizov, Filmmaker Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm ne sodi o tem, ali je tak\u0161en na\u010din \u0161olanja dober ali slab, u\u010dinkovit ali neu\u010dinkovit. Prika\u017ee tako nekaj pozitivnih primerov spodbujanja k samostojnemu mi\u0161ljenju in u\u010denja nujnosti empati\u010dnega vrednotenja dejanj drugih, razkrije pa tudi hudo problemati\u010dna mesta institucije brez vnaprej dolo\u010dene strukture. Vsekakor ponuja provokativno izhodi\u0161\u010de za debato o razli\u010dnih vzgojnih in izobra\u017eevalnih stilih.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav je Svobodna \u0161ola<\/strong> tu in tam prebodena z diskretnim, pogosto komi\u010dnim, komentarjem, v filmu prevladuje ton naklonjenega opazovanja. V marsi\u010dem gre za obrnjeno sliko Wisemanovega filma High School<\/strong> (1968), saj Wilderjeva v\u00e9rit\u00e9<\/em> sloga ne pripelje v hladno institucijo, ampak v tak\u0161no, ki kar vre od muhavosti in \u010dustev, v nedefiniran prostor, kjer pravila nastajajo sproti. Uvodno leto svobodne \u0161ole Teddy McArdle je videti kot nepotrebno zapravljanje \u010dasa in energije, a eksperiment \u2013 in Svobodna \u0161ola<\/strong> \u2013 delujeta kot poziv gledalcem k ponovnemu razmisleku o izobra\u017eevalnih standardih, ki jih imamo za samoumevne.\u00ab\u00a0
– Scott Tobias, The Dissolve<\/em><\/p>\n

\u00bbMedtem ko opazovalni \u010drno-beli dokumentarec vrtin\u010di podobe osnovno\u0161olskih otrok pri igri in med sestankovanji, bi se vam utegnilo zazdeti, da je to va\u0161 prvi dan na tej \u0161oli; mo\u010dnej\u0161e osebnosti pribrbotajo na povr\u0161ino in \u0161olsko leto se razpusti v nekaj, kar se zdi kot en sam klavstrofobi\u010den ve\u010dni dan.\u00ab
– Nicolas Rapold, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbAmanda Wilder v sredi\u0161\u010de pripovedi zlagoma postavi konflikt, ki se razvije med \u0161olsko skupnostjo in Jiovannijem, njenim najbolj samosvojim in problemati\u010dnim \u010dlanom. Zaradi tega osredoto\u010denja postane film predvsem obravnava razpr\u0161itve avtoritete v \u0161olski ustanovi, kjer pooblastila za oblikovanje u\u010dnega na\u010drta, urejanje medsebojnih odnosov in kaznovanje niso prenesena le na (odrasle) u\u010ditelje in upravitelje. \/\u2026\/ Tisto, kar je v filmu vidno, si zaslu\u017ei tako vidnost kakor poglobljen razmislek.\u00ab
– Du\u0161an Rebolj, Nedeljske novice<\/em><\/p>\n

\u00bbOtrok je preprosto preve\u010d, toda svoje mo\u010di se zavedajo – in \u010de bodo vso to anarhi\u010dno energijo in vso to eksperimentalno nevrozo odnesli naprej, v zrelej\u0161a leta, bodo lahko alternativa dru\u017ebi, ki slavi le varnost, disciplino in asimilacijo.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Observacijski dokumentarec o vzponu in padcu ene izmed eksperimentalnih “svobodnih” \u0161ol ponuja odli\u010dno izhodi\u0161\u010de za razmislek o prednostih in pasteh razli\u010dnih na\u010dinov vzgoje in izobra\u017eevanja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8425,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8424"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8425"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8424"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}