{"id":8418,"date":"2020-01-03T13:12:29","date_gmt":"2020-01-03T12:12:29","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/zbogom-jeziku\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:04","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:04","slug":"zbogom-jeziku","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zbogom-jeziku\/","title":{"rendered":"Zbogom jeziku"},"content":{"rendered":"<p><em>\u00bbNe slikaj tistega, kar vidi\u0161, saj ne vidi\u0161 ni\u010desar; slikaj tisto, \u010desar ne vidi\u0161.\u00ab<br \/>&#8211; <\/em>Claude Monet<\/p>\n<p>\u00bbideja je preprosta \u2026 poro\u010dena \u017eenska in samski mo\u0161ki se sre\u010data \u2026 ljubita se, prepirata, udarci padajo \u2026 pes se klati med mestom in de\u017eelo \u2026 letni \u010dasi minevajo \u2026 mo\u0161ki in \u017eenska se spet najdeta \u2026 pes se znajde med njima \/\u2026\/ \u2026 za\u010dne se drugi film \u2026 enak kot prvi \u2026 pa vendar druga\u010den \u2026 od \u010dlove\u0161ke vrste preidemo k metafori \u2026 kon\u010da se z laje\u017eem \u2026 in otro\u0161kim jokom\u00ab<br \/>&#8211; Jean-Luc Godard<\/p>\n<p>Film, ki ga no\u010dete videti nikjer drugje kot v kinodvorani! Poeti\u010den vizualni esej, s katerim Godard na novo izumi 3D film. <strong>Zbogom jeziku<\/strong> je bil na festivalu v Cannesu skupaj z <strong>Mamico<\/strong> Xaviera Dolana okronan z nagrado \u017eirije, ki sta jo tako prejela najstarej\u0161i in najmlaj\u0161i re\u017eiser v konkurenci.<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Mestno gledali\u0161\u010de ljubljansko je ob predstavi <em>Do zadnjega diha: Zdaj<\/em>, nastali po motivih Godardovega filma iz leta 1959, k programskemu sodelovanju povabilo Kinodvor. Ker Godard tudi danes ostaja tako provokativen in inovativen kot v \u010dasu novovalovske klasike, je Kinodvor izkoristil prilo\u017enost, da javnosti na slovenski premieri poka\u017ee njegov najnovej\u0161i film <strong>Zbogom jeziku<\/strong><strong>. <\/strong>Medinstitucionalnemu sodelovanju obeh kulturnih ustanov se je pridru\u017eila tudi Slovenska kinoteka, ki bo 1. aprila ob 19. uri uvrstila na spored film <strong>Do zadnjega diha<\/strong>.<\/p>\n<p>Godard je s 3D tehnologijo eksperimentiral \u017ee v kratkometra\u017ecu <strong>Les trois d\u00e9sastres<\/strong>, nekak\u0161nem predhodniku pri\u010dujo\u010dega celove\u010derca. Gre za eno izmed treh epizod v omnibusu <strong>3X3D<\/strong>, ki vklju\u010duje \u0161e prispevka Petra Greenawaya in Edgarja P\u00earaja.<strong> <\/strong>Triptih je bil leta 2013 prikazan kot zaklju\u010dni film sekcije Teden kritike na festivalu v Cannesu.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbNevarnost samote je, da izgubi\u0161 samega sebe. Lahko bi rekli, da gre za poklicno tveganje, ki ga filozof prevzame, ker i\u0161\u010de resnico in se ukvarja z vpra\u0161anji, ki jih imamo za metafizi\u010dna, a so v resnici edina, ki mu\u010dijo prav vsakogar izmed nas.\u00ab<br \/>&#8211; Jean-Luc Godard, iz video pisma predsedniku in umetni\u0161kemu direktorju Filmskega festivala v Cannesu<\/p>\n<p>\u00bbKo je tehnika \u0161e \u010disto na za\u010detku, je kot otrok \u2013 ne pozna pravil. \/\u2026\/ Kasneje si seveda izmislijo mno\u017eico le-teh: treba je narediti tako, tega ne sme\u0161, tistega ne sme\u0161, mora biti ostro, mora biti zabrisano. In potem ni ve\u010d tako zanimivo. \/\u2026\/ Ko sem sli\u0161al za 3D, sem si rekel: &#8216;Hej, tu ni pravil&#8217;.\u00ab<br \/>&#8211; Jean-Luc Godard, iz intervjuja za Canon<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb<strong>Prezir<\/strong> (Le m\u00e9pris) sre\u010da <strong>Lassie<\/strong> \u2013 recimo \u2013 v tem tipi\u010dno energi\u010dnem, igrivem in ostrem komentarju o vsem od stanja filma do stanja sveta, ki ga je re\u017eiral najstarej\u0161i \u017eive\u010di francoski <em>enfant terrible<\/em>. Godardov 39. celove\u010derec kljub naslovu dokazuje, da ima njegov ustvarjalec \u0161e veliko povedati, pa tudi veliko razli\u010dnih na\u010dinov, da to pove \u2013 od svobodne uporabe \u0161tevilnih videoformatov do radikalnih eksperimentov v 3D tehnologiji. 69 gosto zapolnjenih minut deluje kot adrenalinska injekcija v mo\u017egane \/\u2026\/. Tako kot v Godardovih najbolj\u0161ih delih se pomen tudi tu skriva v vznemirljivem valovanju zvoka in svetlobe, hudomu\u0161nih provokacijah in navdahnjenem filozofiranju. &#8216;Kon\u010dati pomeni za\u010deti,&#8217; je zapisal T. S. Eliot. Medtem ko nam kli\u010de &#8216;adieu&#8217;, Godard ustvari \u0161e eno v svoji dolgi vrsti reinvencij in prenov.\u00ab<br \/>&#8211; Scott Foundas, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbAvantgardno delo v izvirnem in najbolj dobesednem pomenu besede.\u00ab<br \/>&#8211; Blake Williams, <em>Cinema Scope<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ razburljiva filmska izku\u0161nja, ki je nabito polno dvorano kina Lumi\u00e8re [v Cannesu] skoraj dvignila od tal ter spremenila \u0161e eno filmsko predstavo v resni\u010den dogodek. \u010cutiti je bilo elektri\u010dni naboj \u2013 kolektivno vznemirjenje \u2013, do katerega lahko pride, ko se posamezniki prelevijo v skupino.\u00ab<br \/>&#8211; Manohla Dargis, <em>The New York Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNajbolj vznemirljiv dogodek [canskega filmskega] festivala. Divje asociativna meditacija o \u010dlove\u0161tvu in zgodovini, filmskem in lingvisti\u010dnem pomenu, svetu narave in naravi realnosti. Bravurozen prikaz tega, kaj lahko mojstrski formalist naredi s tehnologijo, ki jo filmi \u2013 dandanes bolj kot kadarkoli prej \u2013 preprosto ena\u010dijo s spektaklom.\u00ab<br \/>&#8211; Dennis Lim, <em>Artforum<\/em><\/p>\n<p>\u00bbGodard, ki je v filmu <strong>Do zadnjega diha<\/strong> obrnil na glavo pravila filmskega jezika, to tu stori ponovno.\u00ab<br \/>&#8211; Amy Taubin, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Zbogom jeziku<\/strong> je najbolj\u0161i film, kar sem jih videl letos, in najbolj\u0161i 3D film, kar sem jih kadarkoli videl. Kot Godardov \u010dastilec zadnjih petdeset let sem seveda pristranski. In morda se mi zdi, da moram upravi\u010diti dejstvo, da sem (dvakrat) sedel na vlak iz Bruslja v Pariz, da bi ga videl. A film se mi zdi izreden in po nekaj ponovnih (2D) ogledih postane \u0161e bolj\u0161i.\u00ab<br \/>&#8211; David Bordwell, <em>Observations on Film Art<\/em><\/p>\n<p>\u00bbGodardova 3D tehnika je prvi napredek v uporabi globinske ostrine po Orsonu Wellesu na vrhuncu njegovih mo\u010di.\u00ab<br \/>&#8211; Richard Brody, <em>The<\/em> <em>New Yorker<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPet let po tem, ko je <strong>Avatar<\/strong> zaznamoval la\u017eni za\u010detek dozdevnega novega obdobja 3D filma, je Godard tisti, ki nam poka\u017ee prave estetske mo\u017enosti te tehnike. Le kdo drug?\u00ab<br \/>&#8211; Daniel Fairfax, <em>Senses of Cinema<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTo je film Jean-Luca Godarda, nizanje razodevajo\u010dih trenutkov (platno nenadoma zagori v kri\u010de\u010de rde\u010dih in rumenih barvah jeseni, dve to\u010dki 3D perspektive se \u010dude\u017eno oddaljujeta in pribli\u017eujeta, Roxy nas v bli\u017enjem posnetku gleda v o\u010di), ki nam obenem spodnesejo tla pod nogami in odlo\u010dno zare\u017eejo v zaveso resni\u010dnosti.\u00ab<br \/>&#8211; Kent Jones, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bbDero\u010di tok pogosto nasprotujo\u010dih si misli o (med drugim) geometriji, \u010dlove\u0161ki vesti, \u010dlove\u0161kih izlo\u010dkih, smrti, globini, ni\u010dli in neskon\u010dnosti (<em>l\u2019id\u00e9e<\/em> in <em>la m\u00e9taphore<\/em>).\u00ab<br \/>&#8211; Blake Williams, <em>Cinema Scope<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ ko ga gleda\u0161, je ob\u010dutek pribli\u017eno tak, kot bi se prvi\u010d sre\u010dal z gibljivimi slikami.\u00ab<br \/>&#8211; J. Hoberman, <em>The New York Review of Books<\/em><\/p>\n<p>\u00bbRadikalno globoki, kiparski 3D pristop vzame ideje, ki si jih je Ra\u00fal Ruiz sposodil pri Orsonu Wellesu in Edgarju G. Ulmerju, ter jih priredi la\u017eni resni\u010dnosti 3D tehnologije \/\u2026\/.\u00ab<br \/>&#8211; Daniel Kasman, <em>Notebook<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Zbogom jeziku<\/strong> je oporoka, s katero Godard zapu\u0161\u010da svoje delo svetu.\u00ab<br \/>&#8211; Isabelle Regnier, <em>Le Monde<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Film, ki ga no\u010dete videti nikjer drugje kot v kinodvorani! Poeti\u010den vizualni esej, s katerim Godard na novo izumi 3D film. Zbogom jeziku je bil na festivalu v Cannesu skupaj z Mamico Xaviera Dolana okronan z nagrado \u017eirije, ki sta jo tako prejela najstarej\u0161i in najmlaj\u0161i re\u017eiser v konkurenci.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8419,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8418"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8419"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8418"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}