{"id":8408,"date":"2020-01-03T13:12:27","date_gmt":"2020-01-03T12:12:27","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/cena-slave\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:03","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:03","slug":"cena-slave","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/cena-slave\/","title":{"rendered":"Cena slave"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Pozna 70. leta v \u0161vicarskem mestecu Corsier-sur-Vevey ob \u017denevskem jezeru. Belgijski priseljenec in revni tati\u010d Eddy je pravkar odslu\u017eil zaporno kazen in ker je brez prebite pare, ga vzame pod streho prijatelj Osman. V zameno bo varoval Osmanovo h\u010derko, medtem ko je njegova \u017eena v bolni\u0161nici, prijatelj pa na delu. Bli\u017ea se bo\u017ei\u010d in Eddy postaja zaradi stiske in hude rev\u0161\u010dine, ki jo deli s svojimi gostitelji, vse bolj zagrenjen. Nato na televiziji zasledi novico o smrti Charlieja Chaplina in igral\u010devi bajno bogati zapu\u0161\u010dini. Porodi se mu nora zamisel: kaj ko bi z Osmanom ukradla Chaplinovo krsto in od dru\u017eine zahtevala odkupnino?<\/p>\n

Re\u017eiser filma Bo\u017eji mo\u017eje <\/strong>je po resni\u010dnem dogodku posnel tragikomedijo z norim zapletom, me\u0161anico socialne drame, kriminalke in burleske, s katero se pokloni velikemu Chaplinu in malemu potepuhu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbO dogodku sem vedel zelo malo. Moja \u017eena, ki je bila monta\u017eerka pri tem in pri filmu Bo\u017eji mo\u017eje<\/strong>, ni nikoli prej sli\u0161ala za to zgodbo. Sprva je mislila, da se \u0161alim, da gre za potegav\u0161\u010dino, toda nekaj klikov na spletu je potrdilo, da je zgodba resni\u010dna. Chaplin je umrl na bo\u017ei\u010dni dan leta 1977 v svoji vili v \u0161vicarskem mestecu Corsier-sur-Vevey. Tri mesece po pogrebu sta dva obupana priseljenca \u2013 prvi je bil Poljak, drugi Bolgar; dva mala potepuha, kot se je med sojenjem izrazil to\u017eilec \u2013 dobila zamisel, da ukradeta krsto in od dru\u017eine zahtevata odkupnino … Rekel sem si: voil\u00e0<\/em>, pa imamo film. \/\u2026\/ Z Etiennom Comarjem nama je postalo kaj hitro jasno, da to ne more biti zgolj kriminalka. Na\u010drt, ki sta ga skovala ta dva mo\u0161ka, je bil nekaj tako \u010duda\u0161kega, da jima \u010dlovek ne more niti zameriti. Ko sem razmi\u0161ljal o tem, se mi je zgodba postopoma pokazala v druga\u010dni lu\u010di, kot komi\u010dna prigoda. \/\u2026\/ Zares smo snemali v Chaplinovi vili. Si lahko predstavljate? Bilo je \u010darobno \u2026 Chaplin se je vanjo preselil sredi 50. let in tam \u017eivel do svoje smrti. \u017de dolgo se govori, da bodo vilo spremenili v muzej, ampak na mojo sre\u010do projekt zaradi zapletov zamuja. \u0160e vedno je vse natanko tako, kot je bilo: knji\u017enica, klavir, spalnica \u2026\u00ab
– Xavier Beauvois<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Xavier Beauvois (rojen v Franciji leta 1967) je francoski igralec, filmski re\u017eiser in scenarist. Filmsko kariero nastopi kot asistent re\u017eije pri filmih Les Innocents<\/strong> Andr\u00e9ja T\u00e9chin\u00e9ja in Mon cas<\/strong> Manoela de Oliveire. Leta 1991 posname igrani celove\u010derni prvenec Nord<\/strong> (1991), kroniko disfunkcionalne dru\u017eine v severni Franciji, v kateri Beauvois odigra tudi glavno vlogo. Za film prejme cezarja Francoske filmske akademije za najbolj\u0161i prvenec in najbolj obetavnega igralca. Re\u017eiserjev drugi celove\u010derni film N’oublie pas que tu vas mourir<\/strong> se leta 1995 uvrsti v uradno selekcijo festivala v Cannesu, kjer prejme veliko nagrado \u017eirije, kasneje pa \u0161e presti\u017eno priznanje Jeana Vigoja \u2013 nagrado francoskih filmskih kritikov za najbolj\u0161i francoski film. Leta 2000 sledi Selon Matthieu<\/strong> z Benoitom Magimelom in Nathalie Baye v glavnih vlogah. Policijska drama Mali poro\u010dnik<\/strong> (Le Petit Lieutenant<\/strong>) mu leta 2005 prinese tri nominacije za cezarja \u2013 za najbolj\u0161i film, re\u017eijo in izvirni scenarij. Veliko nagrado \u017eirije v Cannesu leta 2010 prejme \u0161e njegov celove\u010derec Bo\u017eji mo\u017eje <\/strong>(Des hommes et des dieux, 2010), subtilna \u0161tudija religije in vzgibov verujo\u010dih, posneta po resni\u010dnem dogodku ugrabitve in usmrtitve francoskih menihov v Al\u017eiriji leta 1996.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbPrva komedija Xavierja Beauvoisa, re\u017eiserja filma Bo\u017eji mo\u017eje<\/strong>, je o\u010darljiva me\u0161anica socialnega realizma in chaplinovske komike. Na videz skromna kriminalna komedija, ki preraste v sr\u010den poziv k bolj iskrenemu in preprostemu na\u010dinu \u017eivljenja. \/\u2026\/ Beauvois svobodno priredi dejstva konceptu svoje zgodbe kot \u010dlove\u010dne komedije, vredne duha in lika Malega potepuha. Trpek, sentimentalen film, ki ga s surovim \u0161armom podkrepita Beno\u00eet Poelvoorde in Roschdy Zem \u2026\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav je resni\u010dna zgodba o dveh imigrantskih obrobne\u017eih, ki sta v \u0160vici v poznih sedemdesetih sklenila izkopati Chaplinovo krsto in zahtevati odkupnino, razmeroma neznana, jo uspe Beauvois spremeniti v nekaj velikega, drznega in hkrati precej ganljivega s pomo\u010djo mojstrskega obvladovanja filmskih sredstev iz svoje zakladnice. \/\u2026\/ V prera\u010dunanem tveganju, ki bo br\u017ekone razveselilo ljubitelje re\u017eiserjevih prej\u0161njih filmov, \u010dudovite \u010diste kompozicije Beauvoisove redne direktorice fotografije, Caroline Champetier, in veli\u010dastna, bombasti\u010dna glasba Michela Legranda (prepletena z napevi iz Chaplinovih filmov) vdahnejo tej intimni zgodbi pridih klasi\u010dne grandioznosti. Njuno delo povzdigne trpek histori\u010dni realizem na raven univerzalnosti in spremeni ni\u010deva protagonista \u2013 neke vrste potomca Chaplinovega slovitega lika potepuha \u2013 v filmska junaka ali, v tem primeru, pa\u010d antijunaka.\u00ab
– Boyd van Hoeij, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbKriminalna komedija, ki je bolj chaplinovska od Chaplina. \/\u2026\/ Namesto da bi se resni\u010dnega dogodka lotil s klasi\u010dno dramo, je Beauvois raje pozdravil latentno komi\u010dnost te absurdne situacije s pridihom chaplinovskega zapleta, a s \u0161e kako resni\u010dnim tveganjem. \/\u2026\/ Cena slave <\/strong>vsekakor ni zami\u0161ljena kot rekonstrukcija dogodkov, toda re\u017eiser se je poskusil snovi lotiti z empatijo, ki je bila za Chaplina v njegovem upodabljanju trpin\u010denega delavstva in siromakov nekaj tako naravnega.\u00ab
– Nicolas Rapold, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbCena slave<\/strong>, ki jo je \u2013 po bizarni resni\u010dni zgodbi (le da sta Chaplinovo krsto leta 1978 v resnici ugrabila Poljak in Bolgar) – posnel Xavier Beauvois, avtor sijajnih Bo\u017ejih mo\u017e<\/strong>, je bolj burleskna teza kot film, toda obenem hommage<\/em> filmarju, ki je inspirativen tudi kot truplo, kot nemi, mrtvi kapital. Da ne bi bil preve\u010d inspirativen, so ga leta 1978 – po ugrabitvi – zabetonirali.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Re\u017eiser filma Bo\u017eji mo\u017eje je po resni\u010dnem dogodku posnel tragikomedijo z norim zapletom, me\u0161anico socialne drame, kriminalke in burleske, s katero se pokloni velikemu Chaplinu in malemu potepuhu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8409,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8408"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8409"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8408"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}