{"id":8398,"date":"2020-01-03T13:12:27","date_gmt":"2020-01-03T12:12:27","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/v-kleti\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:03","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:03","slug":"v-kleti","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/v-kleti\/","title":{"rendered":"V kleti"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
<\/strong>Delavnica, soba za zabave, likalnica, prostor za fitnes, savna, atomsko zakloni\u0161\u010de, kadilnica, SM brlog, podzemni bazen, shramba, kletni bar, soba za trofeje, streli\u0161\u010de, vinska klet, terarij, doma\u010di disko, molilnica, pralnica \u2026<\/p>\n

Film o tem, kaj ljudje po\u010dnejo v svojih kleteh v prostem \u010dasu. Film o \u010dlove\u0161kih obsesijah. Film o pleh muziki in opernih arijah, o dragem pohi\u0161tvu in cenenih mo\u0161kih vicih, o seksu in streljanju, fitnesu in fa\u0161izmu, bi\u010dih in lutkah …<\/p>\n

Po velikopotezni trilogiji Paradi\u017e<\/strong> se Ulrich Seidl vra\u010da k dokumentarnemu filmu s tragikomi\u010dnim filmskim esejem, ki se spusti globoko v mra\u010dno podzemlje avstrijske du\u0161e.<\/p>\n

Osebam, mlaj\u0161im od 15 let, ogled filma prepovedan.<\/em><\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbAvstrijci prosti \u010das pogosto pre\u017eivljajo v kleti. Mo\u0161ki, o\u010detje, gospodinje, pari in otroci \u2013 tam spodaj so vsi lahko to, kar \u017eelijo. Tam spodaj lahko zadovoljujejo svoje potrebe, se predajajo svojim hobijem, strastem in obsesijam. Klet je kraj prostega \u010dasa in zasebnosti. \u0160tevilnim ljudem pa pomeni tudi prostor nezavednega, kraj teme in strahu. To pojmovanje v\u010dasih izhaja iz osebne izku\u0161nje, v\u010dasih pa iz otro\u0161kih spominov. Pravzaprav klet je in je vedno bila skrivali\u0161\u010de, prizori\u0161\u010de skritega zlo\u010dina, zlorabe in posilstva, ujetni\u0161tva, mu\u010denja in nasilja. \/\u2026\/ Tako zame osebno kot za moje umetni\u0161ko ustvarjanje je pomembno, da se vedno znova vra\u010dam k resni\u010dnosti. V njej pogosto najdem navdih za svoje igrane filme. Spoznavanje drugih ljudi in svetov me osebno bogati, kar pa ne pomeni, da je vedno prijetno. Ko se pribli\u017ea\u0161 \u017eivljenju in usodam, si mnogokrat pri\u010da pastem, v katere so bili ljudje rojeni ali pa so vanje zdrsnili kasneje. \u010clove\u0161tvo me nikoli ne neha presene\u010dati: kaj vse so ljudje pripravljeni prestati, da bi pote\u0161ili svoja hrepenenja, izpolnili svoje dol\u017enosti, sublimirali svoje pomanjkljivosti, iz\u017eiveli svojo potrebo po mo\u010di in potla\u010dili svojo seksualnost. Kako se borijo za svoje dostojanstvo, za malce naklonjenosti, za kan\u010dek sre\u010de. Kar do\u017eivim in vidim, me pogosto povsem prevzame, neredko zaprem vrata pretresen, velikokrat me potre, ko vidim, kaj ljudje delajo drug drugemu, obi\u010dajno brez slabih namenov. To je pa\u010d normalno. \u010clovek sluti in \u010duti brezno, ki se tu skriva, v najbolj\u0161em primeru tudi lastno.\/\u2026\/ Pri meni nikoli ne gre za ilustracijo resni\u010dnosti, ampak za iskanje lastnega pogleda na resni\u010dnost. Moj pogled na resni\u010dnost postane filmski pogled. Z njim sku\u0161am gledalcem pokazati, kaj vidim, kaj se me dotakne. S svojim filmskim pogledom se sku\u0161am pribli\u017eati protagonistom in zbrati filmske fragmente resni\u010dnosti, ki pa nikoli niso popolni ali dokon\u010dni. \/\u2026\/ Dru\u017ebeno sprejemljivo je le povr\u0161je, pod njim se skriva prava resnica, resni\u010dno \u017eivljenje. \u010ce film temelji na skrajnostih, je tako zato, ker menim, da so te skrajnosti v tak\u0161ni ali druga\u010dni obliki, prilagojeni in omiljeni, del nas vseh. Nih\u010de od nas ni imun na ksenofobijo, vsi imamo svoje strahove in temne strani \u2013 naj bo to simpatiziranje s fa\u0161izmom, potla\u010dena nasilnost, zatrta \u017eelja po oblasti ali pa spolne fantazije, ki predstavljajo odklon od tako imenovane normalnosti. Kako bi bilo sicer mogo\u010de, da med zakonci, znotraj dru\u017eine ter med odraslimi in otroki nasilje in zloraba nista nobena redkost? Da najdemo nasilje in zlorabo \u2013 tako fizi\u010dno kot psihi\u010dno \u2013 v vseh dru\u017ebenih ustanovah, tako javnih kot zasebnih, tako cerkvenih kot posvetnih? Kjerkoli dobijo ljudje mo\u017enost uveljaviti svojo premo\u010d nad drugimi, bomo na\u0161li zatiranje, poni\u017eevanje, izkori\u0161\u010danje in zlorabo.\u00ab
– Ulrich Seidl<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Ulrich Seidl (1952, Dunaj) velja ob Michaelu Hanekeju za enega najpomembnej\u0161ih, mednarodno priznanih, formalno rigoroznih in vsebinsko radikalnih sodobnih avstrijskih re\u017eiserjev. Do tak\u0161nega ugleda, ki mu je nakopal prav toliko gore\u010dih privr\u017eencev kot tudi strastnih nasprotnikov, se je dokopal \u017ee s svojimi dokumentarnimi filmi, ki jih snema vse od za\u010detka osemdesetih let in ki so mu v mladosti med drugim prinesli nalepko dostojnega naslednika Wernerja Herzoga. Leta 2001 je posnel svoj prvi celove\u010derni igrani film Pasji dnevi<\/strong> (Hundstage) in zanj v Benetkah prejel posebno nagrado \u017eirije. Ni\u010d manj kontroverznemu drugemu celove\u010dercu Uvoz \u2013 izvoz <\/strong>(Import\/Export) je sledila uspe\u0161na in ve\u010dkrat nagrajena trilogija Paradi\u017e<\/strong> (Paradies, 2012\/2013). Vsi deli trilogije so bili premierno prikazani v tekmovalnih sporedih najpomembnej\u0161ih svetovnih festivalov: v Cannesu, Benetkah in Berlinu. V kleti<\/strong> je njegovo najnovej\u0161e delo.\u00a0<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbKo so Avstrijci sami s sabo, izgledajo kot Slovenci, ko so drug z drugim.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbS filmom V kleti<\/strong> se zna\u010dilni Seidlovi tableaux vivants<\/em> spojijo z nadrealisti\u010dno afiniteto do portretiranja o\u010darljivih posebnosti in nepri\u010dakovano produktivnih norosti vsakdanjega \u017eivljenja.\u00ab
– Olaf M\u00f6ller, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbTo pikolovsko izpeljano brskanje po kleteh Avstrijcev srednjega razreda prina\u0161a kar nekaj osupljivih razkritij. \/\u2026\/ [Film] je \u2013 izmeni\u010dno \u2013 neznansko sme\u0161en, odvraten in \u010dudno ganljiv.\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbSeveda: zoprne\u017ei z visokimi moralnimi standardi bi rekli, da gre za senzacionalizem najhuj\u0161e vrste, za skrajni voajerizem ali pa celo za izkori\u0161\u010danje du\u0161evno neuravnove\u0161enih ljudi, a zgre\u0161ili bi bistvo in storili nekaj, \u010desar Seidl ne dela nikoli: obsojali. Ostali pa se lahko udobno namestijo in u\u017eivajo v opazovanju \u010dlove\u0161ke vrste.\u00ab
– Mike Naafs, www.fipresci.org<\/em><\/p>\n

\u00bbJe Fritzlova zgodba tipi\u010dno avstrijski primer, ki razkriva hipokrizijo in brutalnost pod gem\u00fctlich<\/em> povr\u0161jem; je produkt de\u017eele, v kateri vlada duhovna stagnacija, de\u017eele, ki se ni bila nikoli pripravljena poglobiti v svojo preteklost? \/\u2026\/ Seidl se zdi najbolj o\u010diten kandidat za iskanje odgovorov na ta vpra\u0161anja: v svojih dokumentarcih in dokumentarno realisti\u010dnih igranih filmih je raziskoval bizarno in groteskno plat me\u0161\u010danske Avstrije ter svoje \u010dudne svetove naselil z neprofesionalnimi igralci, med katerimi so tudi primerki resni\u010dnega \u010duda\u0161tva v slogu Diane Arbus.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbS trilogijo Paradi\u017e<\/strong> nas je Seidl povabil, naj sprejmemo \u010dlove\u0161tvo v vsej njegovi kompleksni in nepopolni lepoti. \/\u2026\/ Tistega, kar vidimo, morda ne razumemo povsem, a globlje ko se spu\u0161\u010damo V klet<\/strong> \u2013 bolj \u010dudne ko postajajo stvari \u2013, te\u017eje je odvrniti pogled.\u00ab
– Adam Woodward, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav morda spominjajo na cirku\u0161ke spake iz 19. stoletja, ti ljudje v resnici prekipevajo od vznemirjujo\u010de, a otipljive \u010dlove\u010dnosti. In Seidl, dale\u010d od tega, da bi jih ocenjeval, jih spremeni v edine protagoniste svojih tableaux vivants<\/em> ter jih navdahne s sprevr\u017eenim humorjem. \u017de res, da morda vzbujajo odpor, a to so na\u0161i sosedje, nemara pa celo mi sami s svojimi obsesijami, ki jih zaklepamo v klet.\u00ab
– Camillo de Marco, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ \u010deprav je nekatere prizore \/\u2026\/ te\u017eko gledati, se V kleti<\/strong> izka\u017ee za film trpke fascinacije, navdu\u0161ujo\u010de \u010duda\u0161ko popotovanje v prostor intime, kjer se uresni\u010dijo potla\u010dene \u017eelje ter podrejo dru\u017ebeni in politi\u010dni tabuji.\u00ab
– Lee Marshall, ScreenDaily<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Po velikopotezni trilogiji Paradi\u017e se Ulrich Seidl vra\u010da k dokumentarnemu filmu s tragikomi\u010dnim filmskim esejem, ki se spusti globoko v mra\u010dno podzemlje avstrijske du\u0161e.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8399,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8398"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8399"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8398"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}