{"id":8388,"date":"2020-01-03T13:12:26","date_gmt":"2020-01-03T12:12:26","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/golob-je-sedel-na-veji-in-razmisljal-o-zivljenju\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:03","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:03","slug":"golob-je-sedel-na-veji-in-razmisljal-o-zivljenju","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/golob-je-sedel-na-veji-in-razmisljal-o-zivljenju\/","title":{"rendered":"Golob je sedel na veji in razmi\u0161ljal o \u017eivljenju"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Sam in Jonathan, potujo\u010da trgovca s \u0161aljivimi pripomo\u010dki, nas kot nekak\u0161na sodobna Don Kihot in San\u010do Pansa odpeljeta na kalejdoskopsko popotovanje skozi \u010dlove\u0161ko usodo \u2013 na odisejado, ki nam poka\u017ee lepoto nekaterih trenutkov in banalnost drugih, humor in tragedijo, ki ju nosimo v sebi, veli\u010dino \u017eivljenja, pa tudi \u010dlove\u0161ko krhkost.<\/p>\n

Sklepni del trilogije “o tem, kako je biti \u010dlovek”, je \u0161vedskemu mojstru tragikomedije, nadrealizma in absurda Royu Anderssonu (Pesmi iz drugega nadstropja<\/strong>) prinesel zlatega leva na zadnjem Bene\u0161kem filmskem festivalu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbFlamski slikar iz 16. stoletja, Bruegel starej\u0161i, je med svojimi renesan\u010dnimi mojstrovinami naslikal sijajno pokrajino z naslovom Lovci v snegu<\/em>. Z vrha hriba nad majhnim flamskim mestom vidimo va\u0161\u010dane, kako drsajo po zamrznjenem jezeru v dolini. V ospredju se trije lovci in njihovi psi vra\u010dajo z lova. Z golih drevesnih vej nad njimi \u0161tiri ptice radovedno opazujejo naprezanje ljudi spodaj. \/\u2026\/ zdi se, kot da tuhtajo: ‘Le kaj delajo ljudje tam doli? Zakaj so tako zaposleni?’ \/\u2026\/ Goloba<\/strong> sestavljajo vsakdanje in neobi\u010dajne zgodbe, ki prikazujejo na\u0161e \u017eivljenje v vsej njegovi veli\u010dini in trivialnosti, lepoti in tragediji, pretiravanju in \u017ealosti \u2013 s panoramske perspektive, kot bi jih pripovedoval pti\u010d, ki razmi\u0161lja o \u010dlove\u0161kem stanju. Golob je osupel nad ljudmi \u2013 nad njihovim po\u010detjem, nad njihovo norostjo, napuhom in razburjanjem \u2013 ter jih sku\u0161a razumeti. V trilogiji, v kateri Golob<\/strong> predstavlja tretji film, sem posku\u0161al ustvariti napetost med banalnim, komi\u010dnim in tragi\u010dnim, pokazati dialekti\u010dno in dinami\u010dno naravo \u010dlove\u0161ke eksistence ter oblikovati misel, da \u010dlove\u0161tvo morda pluje proti apokalipsi, a tudi, da je izid v na\u0161ih rokah. \/\u2026\/ Menim, da vizualni portret \u010dlove\u0161kega bitja, tako v slikarstvu kot v filmu, pove ve\u010d kot besede. Zaradi tega mi je pri srcu Beckett \u2013 npr. njegovo delo \u010cakajo\u010d na Godota<\/em>; tako trivialno je, lakoni\u010dno, z liki, ki se napa\u010dno razumejo. Pa vendar je tako resni\u010dno. Moji prizori naj bi prikazali te nesporazume in napake ljudi, ki se sre\u010dajo, vendar v resnici ne vzpostavijo stika, saj jih med iskanjem tistega, kar se jim zdi pomembno, preganja \u010das. \/\u2026\/ Mislim, da je Golob<\/strong> \u0161e jasnej\u0161i primer [kot Pesmi iz drugega nadstropja<\/strong>] tistega, \u010demur pravim ‘trivializem’. Gre za trivialno, privzdignjeno v nekaj bolj mikavnega. Vsa zgodovina umetnosti je polna trivialnosti, saj so del na\u0161ega \u017eivljenja. To me resni\u010dno navdu\u0161uje in v prihodnosti bi rad postal \u0161e bolj trivialen. \/\u2026\/ S svojima prej\u0161njima filmoma sem se lotil ne\u010desa, \u010demur pravim ‘abstrakcija’. Drznil sem si zapustiti realizem in naturalizem ter vstopil na podro\u010dje abstraktne estetike. V Golobu<\/strong> sem \u0161el morda \u0161e globlje v abstrakcijo, hkrati pa sem sliko naredil bolj jasno in bolj svetlo. Gre za odgovor na umetni\u0161ko gibanje nova stvarnost (Neue Sachlichkeit), ki je cvetelo v Nem\u010diji v dvajsetih letih. Slike so bile zelo jasne, zelo konkretne, zelo ‘deutlich’. Navdihnil me je tudi fotograf tistega \u010dasa August Sander s svojimi portreti nem\u0161kih dru\u017ebenih razredov. Ena od fotografij (Sla\u0161\u010di\u010dar<\/em>, 1928) prikazuje sla\u0161\u010di\u010darja, ki v roki dr\u017ei skledo in nekaj me\u0161a. Deluje ujeto, agresivno in nevarno. V eni sami, neapologetski podobi je Sander povedal nekaj klju\u010dnega o dru\u017ebenem redu. Nekateri mojih najljub\u0161ih slikarjev nove stvarnosti so Karl Hofer, Felix Nussbaum in Georg Scholz. Iz njihove kombinacije realnosti in fantazije je nastal abstrahiran, zgo\u0161\u010den realizem, nekak\u0161en super-realizem. To sem pri Golobu<\/strong> \u017eelel dose\u010di tudi sam. Abstrakcija je kondenzirana, iz\u010di\u0161\u010dena in poenostavljena; prizori naj bi delovali kot spomini ali sanje. \/\u2026\/ Nelinearna pripoved, ki jo najdemo pri Homerjevi Odiseji<\/em>, delu, ki tri tiso\u010d let po svojem nastanku ohranja edinstveno globino in privla\u010dnost, je bila prav tako navdih za ta film. Beseda irrf\u00e4rd<\/em> oz. Irrfahrt<\/em>, ali tavanje, v \u0161ved\u0161\u010dini in nem\u0161\u010dini daje slutiti nepri\u010dakovane situacije. Odisejevo vijugasto Irrfahrt<\/em> v Atene zaznamuje osupljiva me\u0161anica logike, fantazije in presene\u010denja. Popotovanje v filmu Golob je sedel na veji in razmi\u0161ljal o \u017eivljenju <\/strong>vklju\u010duje \u0161tevilne vidike eksistence, realnosti in \u010dasa. Epska narava in vsebina filma se napajata pri tematskem in kontekstualnem bogastvu Odiseje<\/em>.\u00ab
– Roy Andersson<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Roy Andersson (1943, G\u00f6teborg) se je mednarodno uveljavil leta 1970, ko je njegov prvi celove\u010derec \u0160vedska ljubezenska zgodba <\/strong>(En k\u00e4rlekshistoria) osvojil \u0161tiri nagrade na Berlinskem filmskem festivalu. Leta 1975 je za\u010del uspe\u0161no kariero re\u017eiserja televizijskih oglasov, ki so mu poleg osmih canskih zlatih levov prinesli tudi finan\u010dna sredstva za snemanje filmov. Leta 2000 je v Cannesu prejel posebno nagrado \u017eirije za Pesmi iz drugega nadstropja<\/strong> (S\u00e5nger fr\u00e5n andra v\u00e5ningen), prvi del trilogije \u00bbo tem, kako je biti \u010dlovek\u00ab. Sedem let kasneje je bil na omenjenem festivalu prikazan drugi del trilogije Ti, ki \u017eivi\u0161 <\/strong>(Du levande). Filma sta utrdila Anderssonov osebni slog, ki ga zaznamujejo stati\u010dni posnetki, do potankosti premi\u0161ljene podobe ter preplet absurdnega humorja in \u010dlove\u010dnosti. Leta 2009 ga je Muzej moderne umetnosti v New Yorku po\u010dastil z razstavo, na kateri si je bilo poleg njegovih filmskih del mogo\u010de ogledati tudi nekaj televizijskih oglasov. Anderssonov peti celove\u010derec Golob je sedel na veji in razmi\u0161ljal o \u017eivljenju<\/strong> je tretji in zadnji del petnajst let nastajajo\u010de trilogije.
Ve\u010d o re\u017eiserju na http:\/\/www.royandersson.com\/eng\/<\/a><\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ nemirni in neprizanesljivi Golob je sedel na veji in razmi\u0161ljal o \u017eivljenju<\/strong> \/\u2026\/ se loteva bole\u010dih resnic, ki jih vsak pozna, a se z njimi raje ne soo\u010di. Film s \u010duda\u0161kim, v studiu zgrajenim hiperrealizmom ter liki bolnega videza, ki so nam znani iz Anderssonovih kasnej\u0161ih del, je kljub svoji skrbno manikirani povr\u0161inski umirjenosti z obupom pre\u017eeta in jezna vizija brez\u010dutnega sveta, v katerem so za vso bedo in grozo, ki nas obdajata, krive \u010dlove\u0161ka brezbri\u017enost, otopelost in aroganca \u2013 stvari, za katere smo odgovorni tako individualno kot kolektivno.\u00ab
– Olaf M\u00f6ller, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbGolob <\/strong>se zdi kot nekak\u0161en plod sodelovanja med Montyjem Pythonom in Samuelom Beckettom v zadnjih dneh nove stvarnosti, le da je napisan tako, da zveni kot nesmisel, pravzaprav pa sploh ni ni\u010d temu podobnega.\u00ab
– Robbie Collin, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbGolob<\/strong> \u2013 tako kot njegovi predhodniki \u2013 izvede edinstveno anderssonovski trik: ne poka\u017ee nam le absurdnosti \u017eivljenja, ampak nas spomni, naj ga ne pozabimo ljubiti. \u017divljenje je \u010dudno, ljudje so sme\u0161ni in svet je krut: kaj ni to \u010dudovito?\u00ab
– Jessica Kiang, The<\/em> Playlist<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav ga opisujejo kot burlesknega Bergmana in primerjajo s Fellinijem, je Andersson tako v svojem nadrealisti\u010dnem izrazu kot v besu, pa tudi v pristnem so\u010dutju in bole\u010dini, ki se skrivajo za njegovim sprevr\u017eenim humorjem, najbli\u017ee Luisu Bu\u00f1uelu. Andersson je izjavil, da je Golob <\/strong>nastal pod mo\u010dnim vplivom Dostojevskega in njegov film, tako kot dela ruskega mojstra, res ni za ob\u010dutljive. Gre za skrajno provokativno in zelo vznemirjujo\u010do kritiko na\u0161ega \u010dasa.\u00ab
– Steve Gravestock, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bbKako drzen in o\u010darljiv re\u017eiser je Andersson, kako do skrajnosti se upira vsakr\u0161ni klasifikaciji! \u017divljenje je zanj komedija, hkrati pa \u010duti njegovo tragedijo in je sposoben obvladati te nasprotujo\u010de si impulze ter ustvariti prekrasno, z brezizraznim humorjem zaznamovano delo.\u00ab
– Xan Brooks, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbV o\u010darljivo \u010duda\u0161kem filmu Golob je sedel na veji in razmi\u0161ljal o \u017eivljenju<\/strong> je \u0161vedski mojster komi\u010dne absurdnosti naravnost velikodu\u0161no razpolo\u017een, name\u0161\u010den ravno dovolj dale\u010d od te dru\u0161\u010dine zgub in osamljencev, da lahko najde humor v tako bole\u010dih temah, kot so umrljivost, staranje, nepla\u010dani dolgovi in neusli\u0161ana ljubezen. \/\u2026\/ Golob<\/strong> je dale\u010d najdostopnej\u0161i od treh filmov: ponuja rde\u010do nit v obliki trgovskih potnikov Sama in Jonathana, komi\u010dnega dueta, ki bi se odli\u010dno zna\u0161la v igri Samuela Becketta ali Toma Stopparda. Par, ki spominja na Stana in Olia, se pojavi v skoraj tretjini sedemintridesetih stati\u010dnih kompozicij \/\u2026\/. Vsak od teh posnetkov predstavlja skoraj samostojno komi\u010dno vinjeto, nekak\u0161no me\u0161anico med slikanico Where\u2019s Wally <\/em>in fotografijo Gregoryja Crewdsona, in najbolje se jih je lotiti tako, kot bi se lotili velike slike ali filma Jacquesa Tatija: prou\u010dujmo obraze, vsrkavajmo podrobnosti, dovolimo o\u010dem, da svobodno raziskujejo, in mislim, da ustvarjajo proste asociacije. Tam, kjer drugi re\u017eiserji i\u0161\u010dejo izjemne trenutke, sku\u0161a Andersson najti poezijo vsakdanjega. \/\u2026\/ Film je u\u010dni primer komi\u010dnega tempiranja; tempo in ponavljanje uporablja s spretnostjo izku\u0161enega koncertnega pianista. \/\u2026\/ Kako \u010dudna vrsta je homo sapiens<\/em>. Sode\u010d po filmu se vojskujemo, mu\u010dimo \u017eivali in izkori\u0161\u010damo drug drugega, pa vendarle, nam zagotavlja Andersson, bi bilo lahko \u0161e slab\u0161e. Z veseljem nam poka\u017ee, da nam gre \u2013 gledano s \u0161ir\u0161e perspektive \u2013 kar dobro.\u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ preplet inventivnega raziskovanja izraznosti filmske podobe ter na eni strani prodornosti in brezkompromisnosti, s katerima motri dru\u017ebeno okolje, na drugi pa topline, s katero vodi svoje pogosto nerodne in izgubljene like, ustvari tisti \u010dudoviti prese\u017eek z izrazito osebnim pe\u010datom, ki krasi njegova dela.\u00ab
– Denis Vali\u010d, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n

\u00bbAndersson je svojo bizarno nadrealisti\u010dno trilogijo snemal skoraj 15 let. Ko si boste ogledali film Golob je sedel na veji in razmi\u0161ljal o \u017eivljenju<\/strong>, boste videli, zakaj. Vsak prizor je mojstrovina v malem. Posamezni prizori v daljnem planu trajajo v povpre\u010dju nekaj minut, kamera je stati\u010dna, mizenscena in fotografija pa tako dovr\u0161eni, da bi spravili v zadrego \u0161e Wesa Andersona. Daljni plan in globoki fokus, pri katerem so vsi elementi v kadru izostreni, nas prisilita, da spremljamo dogajanje z objektivnega vidika. Le na ta na\u010din na\u0161 pogled ujame vse detajle, ki gradijo Anderssonove \u010dudovite kompozicije.\u00ab
– Klemen \u010cerne, Siol.net<\/em><\/p>\n

\u00bbNi\u010d ni bolj sme\u0161nega in komi\u010dnega od ljudi, ki se delajo, da so \u017eivi. In ni\u010d ni bolj absurdnega od ljudi, ki si naro\u010dajo kosila, ki jih ne bodo mogli pojesti. A tudi ni\u010d bolj srhljivega.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sklepni del trilogije “o tem, kako je biti \u010dlovek”, je \u0161vedskemu mojstru tragikomedije, nadrealizma in absurda Royu Anderssonu (Pesmi iz drugega nadstropja) prinesel zlatega leva na zadnjem Bene\u0161kem filmskem festivalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8389,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8388"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8389"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8388"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}