{"id":83859,"date":"2020-01-03T13:03:13","date_gmt":"2020-01-03T12:03:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/najljubsa\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:43","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:43","slug":"najljubsa","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/najljubsa\/","title":{"rendered":"Najljub\u0161a"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Za\u010detek osemnajstega stoletja. Anglija je v vojni s Francijo, na dvoru pa prirejajo gosje dirke in se ba\u0161ejo s sadovi kolonialnega imperializma. Kraljica Ana ni v najbolj\u0161i ko\u017ei \u2013 daje jo putika, stare in nove bole\u010dine pod\u017eigajo njeno muhavost. Njena tesna prijateljica lady Sarah zato vse pogosteje jemlje vladanje v svoje roke. Potem pa na dvor prispe nova slu\u017eabnica, padla aristokratinja Abigail, ki se sku\u0161a prikupiti kraljici, da bi se znova povzpela po dru\u017ebeni lestvici. Medtem ko se Sarah zavzeto posve\u010da voja\u0161kim strategijam, Abigail zasede njen prostor ob vse bolj krhki kraljici. Zdaj ji nobena \u017eenska, noben mo\u0161ki, nobena politika in noben zajec ne bodo ve\u010d stali na poti.<\/p>\n

Emma Stone, Rachel Weisz in Olivia Colman v so\u010dno opolzki, duhovito posodobljeni verziji angle\u0161ke kostumske drame pod taktirko gr\u0161kega ekscentrika Yorgosa Lanthimosa.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKo posname\u0161 film, ume\u0161\u010den v neko zgodovinsko obdobje, je vedno zanimivo videti, kako se navezuje na dana\u0161nji \u010das. Takrat se zave\u0161, kako malo stvari se je spremenilo, \u010de odmislimo obla\u010dila in dejstvo, da imamo danes elektriko in svetovni splet. \u0160e vedno je glede \u010dlove\u0161kega vedenja, dru\u017ebe in mo\u010di ogromno analogij. \/\u2026\/ Prvotni scenarij je bil zgodovinsko zelo to\u010den in je vseboval veliko podatkov o politiki tistega \u010dasa. Sam sem se \u017eelel bolj osredoto\u010diti na tri \u017eenske like \u2013 najbolj me je zanimalo njihovo razmerje do politike in mo\u010di ter kako njihovi odnosi vplivajo na neko \u0161ir\u0161o sliko. \/…\/ Osebni odnosi, razpolo\u017eenje, prilo\u017enosti … vse to lahko vpliva na odlo\u010ditve ljudi, in ko prek polo\u017eaja dobijo mo\u010d, ima lahko njihova muhavost usodne posledice za narod. O tem je stra\u0161ljivo razmi\u0161ljati. In pomembno. \/…\/ Na slikah in risbah iz tistega obdobja so \u017eenske preprosto in naravno oble\u010dene, sfrizirane, nali\u010dene, mo\u0161ki pa so ozalj\u0161ani z lasuljami in li\u010dili, oble\u010deni v pumparice in obuti v visoke pete. Ko smo snovali svet tega filma, se nam je zdelo, da bi to veljalo uporabiti in poudariti. Nastala je poudarjena verzija tistega preteklega sveta in zanimivo se mi je zdelo pokazati to nasprotje, tako druga\u010dno od vsega, kar smo vajeni gledati. \/…\/ Posku\u0161ali smo uporabiti jezik, ki je sli\u0161ati sodobno, namesto da bi posnemali na\u010din govora, za kakr\u0161nega predvidevamo, da so ga ljudje takrat uporabljali. Pri kostumih smo obdr\u017eali oblike tistega obdobja, a smo uporabili veliko sodobnih materialov. \/…\/ Uporabili smo glasbo iz tistega obdobja, a tudi zelo sodobno glasbo. Za telesnost se mi je prav tako zdelo, da ni treba posnemati vsega, kar smo vajeni gledati v kostumskih dramah \u2013 kot da so bili ljudje takrat bolj uglajeni in so hodili in govorili na to\u010dno dolo\u010den na\u010din. To sem \u017eelel spremeniti in zdelo se mi je, da bi lahko telesnost pri tem odigrala pomembno vlogo, od nasilja in plesa do koreografije dogajanja. Pri svojem delu pogosto razmi\u0161ljam na tak na\u010din. Vpra\u0161am se: zakaj je to tako? Zakaj ne bi tega mogli narediti druga\u010de? Zakaj ne bi ljudje plesali tako? Kdo to pravi? \u010ce ustvarjamo izmi\u0161ljeni svet, zakaj ne bi v njem postavili svojih pravil?\u00ab
– Yorgos Lanthimos<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Yorgosa Lanthimosa poleg Athine Rachel Tsangari uvr\u0161\u010dajo med osrednje predstavnike novega vala gr\u0161kega filma, ki je Gr\u010dijo pred leti znova postavil na svetovni filmski zemljevid. Rodil se je leta 1973 v Atenah, kjer je \u0161tudiral filmsko in televizijsko re\u017eijo. Njegov celove\u010derni prvenec Kinetta<\/strong> (2005) je bil prikazan na filmskih festivalih v Torontu in Berlinu, kjer je po\u017eel \u0161tevilne kriti\u0161ke pohvale, mednarodno slavo pa mu je prinesel drugi celove\u010derec, Podo\u010dnik<\/strong> (Kynodontas, 2009), dobitnik nagrade posebni pogled v Cannesu, vodomca na ljubljanskem LIFFu in nominacije za tujejezi\u010dnega oskarja leta 2011. Film Alpe<\/strong> (Alpeis, 2011), ki je bil pred leti uvr\u0161\u010den tudi na Kinodvorov redni spored, je na Bene\u0161kem festivalu prejel nagrado za najbolj\u0161i scenarij. V Kinodvoru smo si lahko ogledali Jastoga<\/strong> (The Lobster, 2015), nenavadno ljubezensko zgodbo s Colinom Farrellom in Rachel Weisz. Film je osvojil nagrado \u017eirije v Cannesu, evropsko filmsko nagrado za scenarij in kostumografijo ter nominacijo za oskarja za najbolj\u0161i izvirni scenarij. Sledila sta \u0161e dva filma v angle\u0161kem jeziku: Ubijanje svetega jelena<\/strong> (The Killing of a Sacred Deer, 2017), ki je na festivalu v Cannesu prejel nagrado za najbolj\u0161i scenarij in smo si ga lani lahko ogledali tudi v Kinodvoru, ter film Najljub\u0161a<\/strong>, ki je letos na festivalu v Benetkah prejel veliko nagrado \u017eirije, medtem ko si je Olivia Colman z vlogo kraljice Ane prislu\u017eila nagrado za najbolj\u0161o igralko.
www.lanthimos.com<\/a><\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbNajljub\u0161a<\/strong> je do popolnosti zbru\u0161en filmski diamant \u2013 odli\u010dno izpeljan, hladno zabaven prispevek k \u017eanru brutalno mizantropne baro\u010dne kostumske drame. Film, postavljen na dvor kraljice Ane na za\u010detku 18. stoletja, kjer \u017eivahni grozdi klasi\u010dne glasbe ironi\u010dno dopolnjujejo nizkotno spletkarjenje, bi lahko opisali kot Barry Lyndon<\/strong> sre\u010da Nevarna razmerja<\/strong> in Vse o Evi<\/strong>, s krvavimi obrizgi, sposojenimi od Petra Greenawaya.\u00ab
– Owen Gleiberman, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbKo smo \u017ee mislili, da Olivia Colman ne more biti bolj\u0161a, se povzpne k statusu zvezdni\u0161ke glavne igralke s huronsko zabavno vlogo ljubezni la\u010dne in \u010dustveno ranjene britanske kraljice Ane v tej bizarni \u010drni komediji o dvornem \u017eivljenju v 18. stoletju, okrancljani in preklinjanja polni kvazi-restavracijski veseloigri spletk in zarot. \/…\/ Vedro vulgaren izvirni scenarij \/…\/ je zre\u017eiral gr\u0161ki re\u017eiser Yorgos Lanthimos, ki je v film vnesel absurd, po katerem ga \u017ee poznamo, skupaj z ne\u010dim \u0161e bolj robatim in neobrzdanim. Pravzaprav je Najljub\u0161a<\/strong> morda umirila Lanthimosovo nagnjenost k arthouse mrtvilu.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ re\u017eiserjev izprijeni humor je \u010dutiti v vsakem prizoru. Lanthimos je alergi\u010den na konvencionalno, kar odseva v vsem, od nezasli\u0161ano popa\u010denih kotov kamere \/…\/ do glasbene spremljave, ki se giblje od Bacha in H\u00e4ndla do klubske glasbe, ko Sarah in Abigail \u2013 pazite to! \u2013 na elegantnem plesu ure\u017eeta breakdance. \/…\/ Eksplozija kreativnosti, ki je igriva in globoka hkrati.\u00ab
– Peter Travers, Rolling Stone<\/em><\/p>\n

\u00bbTo ni povpre\u010dna kostumska drama. \/…\/ Od dram o dvornih\/salonskih intrigah smo se \u017ee tako navadili pri\u010dakovati, da bodo brez preklinjanja in odkrite seksualnosti, da se zdi tu prisotnost obeh skoraj anahronisti\u010dna. Pozabljamo pa, da so bila ta zgodovinska obdobja v resnici tak\u0161na, kot jih slika Najljub\u0161a<\/strong>: opolzka, \u017eol\u010dna, pestile so jih putika in spolne bolezni. Film je v nekaterih pogledih dejanje revizionizma. Tudi spol je obrnjen na glavo, saj tri sredi\u0161\u010dne \u017eenske junakinje streljajo s pu\u0161kami, se na\u017eirajo s hrano in spletkarijo druga proti drugi, medtem ko imajo mo\u0161ki zgolj vlogo dekoracije \u2013 so absurdni, puhloglavi gizdalini, oble\u010deni v tesno prilagajo\u010da se obla\u010dila tistega \u010dasa, s kredasto masko in ko\u0161atimi lasuljami vred.\u00ab
– Christopher Hooton, The Independent<\/em><\/p>\n

\u00bbNajbolj\u0161a \u2013 in tudi najbolj zaskrbljujo\u010da \u2013 stvar v Najljub\u0161i<\/strong> je njena neizprosno mra\u010dna ocena \u010dlovekovih motivov in vedenja. Angle\u0161ki dvor je petrijevka, v kateri gomazijo dobro znani patogeni egoizma, krutosti in pohlepa. Kak\u0161na bolj sentimentalna du\u0161a bi si morda za\u017eelela \u017earek \u010desa druga\u010dnega, a bi te\u017eko rekli, da v tem tableauju, ki slu\u017ei tudi kot pretresljivo, laskavo in nenavadno iskreno ogledalo, karkoli manjka.\u00ab
– A. O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ film ponudi uravnote\u017eeno trovladje mogo\u010dnih glavnih junakinj v presenetljivih zna\u010dajskih odtenkih. Njihove vloge brez kan\u010dka didakti\u010dnega protofeminizma ogromno povedo o iznajdljivosti, ki so jo \u017eenske potrebovale, da so lahko uveljavile svoj vpliv na bridko razklanem politi\u010dnem prizori\u0161\u010du, \u0161e toliko bolj pa takrat, ko so \u017eelele slediti lastnim ciljem.\u00ab
– David Rooney, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbTo ni prijeten sprehod po z razko\u0161nim pohi\u0161tvom ozalj\u0161anih hodnikih, ampak porogljiva, neusmiljena \u0161tudija ljudi, \u017eive\u010dih v zlati kletki, na dvoru, preplavljenem z notranjimi bitkami za mo\u010d, teorijami zarote in resni\u010dnimi zarotami. \/…\/ Pri ustvarjanju zgodovinske drame je \u0161e posebej vznemirljivo iskati pravo razmerje med temeljno zvestobo preteklosti, njenim obla\u010dilom, obi\u010dajem in na\u010dinom razmi\u0161ljanja, ter pridihom sodobnosti, ki preteklost pripelje v neposredno in presenetljivo sorodnost z na\u0161im \u010dasom. To se Lanthimosu briljantno posre\u010di s kosmatimi kletvicami in porednimi spolnimi prizori \/…\/.\u00ab
– Molly Haskell, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbSvet spletkarskih dvorjanov, ki se pretvarjajo, da zastopajo interese ‘dr\u017eave’ (karkoli \u017ee to je), v resnici pa jih zanimajo le lastne koristi, zelo o\u010ditno nagovarja ob\u010dinstvo v dobi brexita in Donalda Trumpa.\u00ab
– Lee Marshall, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbToda Abigail, razredna ma\u0161\u010devalka, je Machiavelli in Frank Underwood. \u00bbVedno sem na svoji
strani.\u00ab Njena blatnost je motor, njeno rivalstvo strup, njen \u0161arm ukaz, njena poni\u017enost pa ultimativna manipulacija. In medtem ko so mo\u017eje na vojni s Francijo, se dvor prelevi v prizori\u0161\u010de Nevarnih razmerij \u2013 v porcelanski, dekadentni, groteskni, hipnoti\u010dni vrtinec tra\u010dev, intrig, zarot, zahrbtnosti, arogance, iger mo\u010di, sadizmov, cinizmov, mentalnih kanibalizmov in uslug, ki pihajo v vse smeri. Najljub\u0161a<\/strong>, ki bi jo lahko vrteli na triple-billu s Parkovo Slu\u017ekinjo<\/strong> in Oldroydovo Lady Macbeth<\/strong>, je kostum, skozi katerega se vidi politiko, ki ljudi spreminja v hrano, elite, ki se na\u017eirajo z oblastjo in privilegiji, lepoto, ki postaja oblika bolezni, in bele mo\u0161ke, ki postajajo fusnote.\u00ab ZELO ZA \u2013
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbDrama te\u010de v glavnem v svetu \u017eensk, saj so vsi mo\u0161ki \u0161li v vojno, tisti, ki so ostali, pa so zgolj dekorativni ali intriganti, ki se jih da manipulirati. To je film, v katerem sta zasebno in politi\u010dno prepletena in pogosto snemanje skozi ribje oko ustvari zaprt svet, v katerem so te \u017eenske hkrati gospodarice in ujetnice. In druga\u010de od ve\u010dine filmov, ki se ponavadi znajdejo v tekmi za glavnega oskarja, konec ne ponuja tola\u017ebe ali, kot v filmu Spika Leeja, bojnega krika; konec Najljub\u0161e<\/strong> deluje kot odprta rana.\u00ab
– Andrej Gustin\u010di\u010d, Sobotna priloga<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

So\u010dno opolzka, duhovito posodobljena verzija angle\u0161ke kostumske drame pod taktirko gr\u0161kega ekscentrika Yorgosa Lanthimosa, ki je Olivii Colman prinesla oskarja za najbolj\u0161o igralko.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":83860,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/83859"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/83860"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=83859"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}