{"id":8384,"date":"2020-01-03T13:12:26","date_gmt":"2020-01-03T12:12:26","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/nova-prijateljica\/"},"modified":"2020-01-03T13:43:03","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:03","slug":"nova-prijateljica","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/nova-prijateljica\/","title":{"rendered":"Nova prijateljica"},"content":{"rendered":"<p><em>\u00bb\u017denska se ne rodi\u0161, \u017eenska postane\u0161.\u00ab<\/em> &#8211; Simone de Beauvoir<strong> <br \/><\/strong><\/p>\n<p class=\"TOLE\"><strong>zgodba<\/strong><br \/>Claire po smrti najbolj\u0161e prijateljice Laure pade v globoko depresijo. Ko nekega dne z obiskom preseneti Laurinega mo\u017ea, odkrije Davidovo \u0161okantno skrivnost, ki bo povsem spremenila njuni \u017eivljenji.<\/p>\n<p class=\"TOLE\">Fran\u00e7ois Ozon se po nizu nedavnih uspe\u0161nic (<strong>V hi\u0161i<\/strong>, <strong>Mlada in lepa<\/strong>) v svobodni priredbi kratke zgodbe britanske kraljice kriminalk Ruth Rendell ponovno loteva \u010dlovekovih skrivnih strasti in transgresij ter vpra\u0161anj identitete, druga\u010dnosti in predsodkov.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbFilm je svobodna priredba kratke zgodbe Ruth Rendell, ki po tonu spominja na televizijsko serijo <strong>Alfred Hitchcock predstavlja<\/strong>. Govori o \u017eenski, ki spozna, da se mo\u017e njene prijateljice na skrivnem preobla\u010di v \u017eensko. Mo\u0161ki postane njena prijateljica, ko pa ji izpove ljubezen in se ho\u010de z njo ljubiti, ga \u017eenska umori. \/\u2026\/ zgodba se mi je vtisnila v spomin in me preganjala vrsto let. Spoznal sem, da se v ve\u010dini filmov o transvestizmu, ki so mi v\u0161e\u010d, liki ne preobla\u010dijo iz osebnega vzgiba, pa\u010d pa zaradi zunanje prisile: v filmu <strong>Nekateri so za vro\u010de<\/strong> se glasbenika preoble\u010deta v \u017eenski, da bi ube\u017eala mafiji; brezposelni igralec se prelevi v igralko, da bi dobil vlogo v <strong>Tootsie<\/strong>; obubo\u017eana pevka postane igralec v filmu <strong>Victor Victoria<\/strong>. Zunanje okoli\u0161\u010dine so gledalcem omogo\u010dile, da so se poistovetili z liki in u\u017eivali v transvestizmu brez ob\u010dutkov krivde in nelagodja. Billy Wilder je bil zame odlo\u010dilna referenca. S to razliko, da ima v moji zgodbi protagonist globoko \u017eeljo po preobla\u010denju, \u0161e preden to tudi stori. \/\u2026\/<\/p>\n<p>Transvestizem ni predmet tega filma, pa\u010d pa na\u010din, kako spregovoriti o druga\u010dnosti in predsodkih. Ti so postali bolj ponotranjeni kot pri [Douglasu] Sirku, saj so se \u010dasi in dru\u017eba spremenili: \u010deprav pripadata katoli\u0161kemu me\u0161\u010danskemu miljeju, sta Davidova tast in ta\u0161\u010da precej strpna \u2013 dokler je vse varno skrito! Film preiskuje fantazije, ki jih gledalec deli ali pa ne. Kakorkoli \u017ee, bistveno je, da vidimo, kako vsak lik sprejme druga\u010dnost drugega in odkrije lastno identiteto, onkraj spola, onkraj mo\u0161kosti in \u017eenskosti \u2026 Na koncu izvornega scenarija je Claire v offu ironi\u010dno citirala sloviti izrek Simone de Beauvoir: <em>&#8216;\u017denska se ne rodi\u0161, \u017eenska postane\u0161.&#8217;<\/em> Poleg tega sem \u017eelel resni\u010dno privzeti formo melodrame, privesti ljubezensko zgodbo karseda dale\u010d, ne da bi pri tem izgubil \u010dustveni suspenz zgodbe Ruth Rendell; skrivni telefonski klici, tajna snidenja, sre\u010danje v gara\u017ei itd. Toda tu se napetost ne poraja iz zunanjega sveta, pa\u010d pa iz medsebojne dinamike likov. Kdaj bosta spoznala, da se privla\u010dita, in nehala zanikati svoja \u010dustva? Claire in David-Virginia no\u010deta videti, da sta zaljubljena, ker podlegata dru\u017ebenim in dru\u017einskim pritiskom, toda na koncu je \u017eelja vendarle mo\u010dnej\u0161a.\u00ab<br \/>&#8211; Fran\u00e7ois Ozon, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/> Fran\u00e7ois Ozon (1967, Pariz) je diplomiral iz filmske re\u017eije na sloviti pari\u0161ki filmski \u0161oli La F\u00e9mis. Sprva je snemal kratke in dokumentarne filme, leta 1998 pa se je s celove\u010dernim prvencem <strong>Sitcom<\/strong> uvrstil na program festivala v Cannesu. Film razume kot kompleksno in zahtevno umetnost, s svojimi zgodbami pa vztrajno in pogumno kuka v skrivne koti\u010dke \u010dlove\u0161ke psihologije, ki jih na velikem platnu sicer ne vidimo pogosto. Redka kombinacija humorja, rahlo\u010dutnosti in psiholo\u0161kega vpogleda mu je kmalu prinesla mednarodno slavo ter ga uveljavila kot enega najbolj drznih in izvirnih francoskih re\u017eiserjev, ki jim niso tuje ob\u010dutljive tematike, npr. incest, umor, seksualnost, samomor in sadomazohizem, pa tudi poigravanje z razli\u010dnimi \u017eanri \u2013 psiholo\u0161ko dramo, komedijo, dru\u017einsko dramo, kriminalko, grozljivko in pravljico. V Sloveniji smo si na velikih platnih lahko ogledali njegovo tragikomedijo <strong>Hladne kaplje na vro\u010de kamne <\/strong>(<strong>Gouttes d&#8217;eau sur pierres br\u00fblantes<\/strong>, 2000), muzikal <strong>8 \u017eensk<\/strong> (<strong>8 femmes<\/strong>, 2002), kriminalko <strong>Bazen <\/strong><strong>(Swimming Pool, 2003),<\/strong> duhovit in dramati\u010den eksces magi\u010dnega realizma <strong>Ricky <\/strong><strong>(2009)<\/strong>, bulvarsko komedijo<strong> <\/strong>s Catherine Deneuve in G\u00e9rardom Depardieujem<strong> Gospodinja<\/strong> (<strong>Potiche<\/strong>, 2010), diaboli\u010dno komedijo o \u010darih in sku\u0161njavah pripovedovanja zgodb <strong>V hi\u0161i<\/strong> (<strong>Dans la maison<\/strong>, 2012) ter nazadnje film <strong>Mlada in lepa <\/strong>(Jeune &amp; jolie, 2013).<\/p>\n<p class=\"TOLE\"><strong>kritike<br \/> <\/strong>\u00bbZapeljiva detektivska fikcija britanske pisateljice Ruth Rendell se je izkazala za izjemno prikladen vir \u0161tevilnih evropskih filmarjev onkraj Britanije, med njimi Clauda Chabrola v <strong>Ceremoniji<\/strong> (<strong>La c\u00e9r\u00e9monie<\/strong>) in <strong>Dru\u017eici <\/strong>(La demoiselle d&#8217;honneur), Clauda Millerja v <strong>Betty Fisher et autres histoires <\/strong>in Pedra Almod\u00f3varja v filmu <strong>\u017divo meso<\/strong> (<strong>Carne tr\u00e9mula<\/strong>). <strong>Ozon<\/strong> se temu spisku pridru\u017euje z <strong>Novo prijateljico<\/strong>\/\u2026\/, sladokusno variacijo motivov preobrazbe, po\u017eelenja in spolnosti, ki prepleta potencirano \u010dustvovanje melodrame z nabritim humorjem in prefinjenim podtonom hitchcockokovskega suspenza. Ozon si je zgradil kariero z odstiranjem hladne maske sodobne francoske bur\u017eoazije, da bi razkril vse prevare, feti\u0161e, transgresije in skrita hrepenenja, ki tlijo pod njenim povr\u0161jem. \/\u2026\/ V primerjavi z zgodbo Ruth Rendell, katere razplet je srhljivo dokon\u010den, je Ozonova svobodna priredba subverzivna, a njen ton je hkrati igriv in celo ne\u017een.\u00ab<br \/>&#8211; David Rooney, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p class=\"TOLE\">\u00bbPridih hitchcockovske gro\u017enje in osvobojene spolne perverzije niso za Fran\u00e7oisa Ozona ni\u010d novega, toda francoski mojster razpoke na me\u0161\u010danski fasadi svojih likov redko secira tako prefinjeno in slastno kot v filmu <strong>Nova prijateljica<\/strong>. Mojstrsko za\u010drtan psiholo\u0161ki triler o \u017eenski, ki odkrije, da ima mo\u017e njene pokojne prijateljice najbolj nenavadno skrivnost, je nasladna zabava, ki prav toliko preseneti z nenehno spreminjajo\u010do se dinamiko \u017eelje kot s po\u010dasi nara\u0161\u010dajo\u010do \u010dustveno mo\u010djo \/\u2026\/. \/\u2026\/ Tudi ko zavije na mu\u010dne in malodane nesmiselne stranpoti, Ozon ohranja svojo vra\u017ejo duhovitost, nalezljivo igrivost in temeljno naklonjenost svojim likom, vklju\u010dno s tistimi, ki morda res obstajajo samo v teoriji (tako kot Laura in Virginia), pa vendar ne pustijo, da bi jih uti\u0161ali.\u00ab<br \/>&#8211; Justin Chang, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p class=\"TOLE\">\u00bbOzonova psihoseksualna komedija se s freudovsko igrivostjo smuka med kipe\u010do hollywoodsko melodramo, zategnjeno angle\u0161ko intrigo, razuzdano galsko romanco in ekstati\u010dno almod\u00f3varsko \u0161tudijo. Duris je ravno prav raztresen za mo\u0161kega, ki mora svojemu otroku postati &#8216;hkrati o\u010de in mati&#8217;, kar v njem prebudi spe\u010do \u017eeljo, da bi zlezel v kaj bolj (ne)udobnega. Toda vse o\u010di so uperjene v Ana\u00efs Demoustier. Njen pegasti obraz izri\u0161e vsak nihljaj Clairinega muhastega razpolo\u017eenja, ko se ljubezen spreminja v ljubosumje, zaljubljenost in osupljivo samospoznanje. Poklon Hitchcockovi <strong>Vrtoglavici <\/strong>in Premingerjevi <strong>Lauri <\/strong>je o\u010diten, toda prizor, v katerem Bruno P\u00e9rard v vlogi Eve Carlton prepeva \u0161lager Nicole Croisille <em>Une Femme Avec Toi<\/em>, se izka\u017ee za sublimno odlo\u010dilen moment.\u00ab<br \/>&#8211; Mark Kermode, <em>The Observer<\/em><\/p>\n<p class=\"TOLE\">\u00bbFilm re\u017eiserja Fran\u00e7oisa Ozona, posnet po 15-stranski zgodbi Ruth Rendell, preveva sijajen ob\u010dutek mraze\u010de napetosti (na trenutke sem pri\u010dakovala, da bo kateri od likov kon\u010dal s sekiro v hrbtu). Posebna odlika filma je v tem, da ima resni\u010dno kaj povedati o spolu in spolnosti (o \u017eenskah, mo\u0161kih, homoseksualnosti, heteroseksualnosti in vsem, kar je vmes \u2013 to so zapletene re\u010di).\u00ab<br \/>&#8211; Cath Clarke, <em>Time Out London<\/em><\/p>\n<p class=\"TOLE\">\u00bbRe\u017eija je brezhibna \u2013 prijateljstvo med Claire in Lauro je orisano briljantno \u2013, toda \u0161e bolj navdu\u0161ujo\u010de je razpolo\u017eenje filma, ki niha med komi\u010dnim, melodramskim in zlove\u0161\u010dim tonom, preden se izte\u010de v zaslu\u017eeno veder konec.\u00ab<br \/>&#8211; Ian Freer, <em>Empire<\/em><\/p>\n<p class=\"TOLE\">\u00bbOzon se tematike loti z gotovostjo in taktom, kot vselej. V njegovih rokah so vsi ti liki videti tako reko\u010d normalni, in \u010de je v njegovem pogledu zaslediti kan\u010dek sarkazma, se nad tem nih\u010de ne bo zgra\u017eal \u2013 konec koncev je to ljubezenska zgodba za sodobne \u010dase in del njenega \u0161arma je prav zmedenost glede lastne spolne identitete.\u00ab<br \/>&#8211; Dan Fainaru, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p class=\"TOLE\">\u00bbFran\u00e7ois Ozon kot sanjsko duhovit gost pripoveduje omizju najbolj za\u010dinjene zgodbe. Njegovi scenariji so polni po\u017eelenj, hrepenenj in prekr\u0161enih tabujev, ki jih avtor o\u017eivlja z vso preciznostjo in stilom.\u00ab<br \/>&#8211; MFF Toronto<\/p>\n<p>\u00bbOzon se tako \u0161e enkrat izka\u017ee kot izvrsten pripovednik, ki obvlada razvijanje zgodb v nadvse raznovrstnih formalnih, \u017eanrskih okvirih, in z raznolikimi tematskimi zastavki. Ob tem pa tudi kot specializirani psihoterapevt za (francoski) malome\u0161\u010danski \u017eivelj.\u00ab<br \/>&#8211; Denis Vali\u010d, <em>Pogledi<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Fran\u00e7ois Ozon se po nizu nedavnih uspe\u0161nic (V hi\u0161i, Mlada in lepa) v svobodni priredbi kratke zgodbe britanske kraljice kriminalk Ruth Rendell ponovno loteva \u010dlovekovih skrivnih strasti in transgresij ter vpra\u0161anj identitete, druga\u010dnosti in predsodkov.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8385,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8384"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8385"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8384"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}