{"id":83565,"date":"2025-12-17T08:21:05","date_gmt":"2025-12-17T07:21:05","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/tatici\/"},"modified":"2025-12-17T08:21:33","modified_gmt":"2025-12-17T07:21:33","slug":"tatici","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/tatici\/","title":{"rendered":"Tati\u010di"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Po enem rednih tatinskih podvigov Osamu in njegov sin \u0160oto naletita na dekletce, zapu\u0161\u010deno v mrazu. Osamujeva \u017eena je sprva do deklice zadr\u017eana, ko pa izve, kako te\u017eko je njeno \u017eivljenje, jo dru\u017eina vzame pod svojo streho. \u010ceprav so siroma\u0161ni in se z drobnimi tatvinami komaj pre\u017eivljajo, so \u010dlani Osamujeve dru\u017eine sre\u010dni v svojem skupnem bivanju. Vse dokler nepri\u010dakovan dogodek ne razkrije skrivnosti, ki postavi tesne dru\u017einske vezi pred resen preizkus.<\/p>\n

V presunljivi in pretresljivi zgodbi o siroma\u0161ni japonski dru\u017eini, ki se mora pre\u017eivljati z vsakodnevno krajo, Hirokazu Koreeda podkrepi svoj intimni humanizem z dru\u017ebenim anga\u017emajem, ki je zaznamoval \u017ee avtorjeve zgodnje filme. Zlata palma, Cannes.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPrva stvar, ki mi je pri\u0161la na misel, je bil slogan: ‘Samo zlo\u010din nas povezuje.’ Kazniva dejanja, kot so pokojninske goljufije in tatvine mladoletnikov, ki jih star\u0161i silijo v krajo, na Japonskem ostro obsojamo. Ta dejanja so kajpak vredna obsodbe, toda spra\u0161ujem se, kako lahko tako neznatni prestopki pri ljudeh vzbujajo tak gnev, ko pa vemo, da se okoli nas odvijajo veliko resnej\u0161i zlo\u010dini brez vsakr\u0161ne obsodbe. \/\u2026\/ Film spaja ne\u0161tete elemente, o katerih sem razmi\u0161ljal in jih preu\u010deval zadnjih deset let. To je zgodba o tem, kaj pomeni beseda dru\u017eina, o mo\u0161kem, ki se trudi biti o\u010de, ne nazadnje tudi o de\u010dkovem odra\u0161\u010danju. Tati\u010di <\/strong>so morda podobni mojemu filmu Nih\u010de ne ve<\/strong>, saj so prav tako \u0161tudija ‘kaznovanih’ dru\u017ein, kakr\u0161ne redno vidimo v poro\u010dilih. Toda moj namen ni bil preprosto opisati revne dru\u017eine ali ni\u017ejih dru\u017ebenih slojev. Tak\u0161no dru\u017eino sem \u017eelel osvetliti iz druge perspektive. \/\u2026\/ Temeljno \u010dustvo, ki me je spremljalo pri ustvarjanju, je bila br\u017ekone ‘jeza’. Vse od \u0160e vedno zdru\u017eenih <\/strong>sem se vedno globlje in bolj osredoto\u010deno posve\u010dal motivu osebnih, intimnih vpra\u0161anj. Ko sem kon\u010dal film Po nevihti<\/strong>, pa sem napravil konec tak\u0161nemu pristopu skrajnega minimiziranja, v katerem ne razpiram pogleda na \u0161ir\u0161o dru\u017ebo. Lahko bi rekli, da sem se zdaj vrnil na svoj za\u010detek.\u00ab
– Hirokazu Koreeda<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Hirokazu Koreeda (Tokio, 1962) upravi\u010deno slovi kot mojster sodobne japonske dru\u017einske drame ter avtor filmov prepoznavnega lahkotno komi\u010dnega sloga, s katerim gledalcu podaja zgodbe nevsiljive intimnosti in subtilnega humanizma. S celove\u010dernim igranim prvencem Fantomska svetloba<\/strong> (Maboroshi no hikari, 1995), zadr\u017eano dramo o vdovi, ki se u\u010di ljubiti svojega drugega mo\u017ea, je v tekmovalnem programu bene\u0161kega festivala osvojil nagrado zlata osella. Mednarodno prepoznavnost mu je prinesel drugi igrani film \u010cudovito \u017eivljenje<\/strong> (Wandafuru raifu, 1998), nenavadna zgodba, postavljena v onstranstvo, kjer si lahko \u010dlovek, namenjen v ve\u010dnost, za popotnico izbere le en sam spomin. Film Razdalja<\/strong> (Distance) se je leta 2001 uvrstil v tekmovalni program festivala v Cannesu. Y\u00fbya Yagira, protagonist filma Nih\u010de ne ve<\/strong> (Dare mo shiranai), pa je tam tri leta kasneje kot najmlaj\u0161i v zgodovini festivala prejel lovoriko za najbolj\u0161ega igralca. S Hano<\/strong> (Hana yori mo naho, 2006) se je Koreeda prvi\u010d preizkusil v \u017eanru zgodovinskega filma. Sledili sta dru\u017einska drama \u0160e vedno zdru\u017eeni<\/strong> (Aruitemo aruitemo, 2008) in nenavadna ljubezenska prigoda napihljive lutke Kuki ningyo<\/strong> (2009), ki je do\u017eivela premiero v canski sekciji Posebni pogled. Za ganljivo pripoved o dveh lo\u010denih bratih \u017delim si<\/strong> (Kiseki, 2011) je prejel nagrado za najbolj\u0161i scenarij na festivalu v San Sebasti\u00e1nu. Kakr\u0161en o\u010de, tak\u0161en sin<\/strong> (Soshite chichi ni naru) pa mu je leta 2013 prinesel nagrado \u017eirije v Cannesu ter z vrsto nagrad ob\u010dinstva postal re\u017eiserjeva najve\u010dja uspe\u0161nica dotlej. Film smo si lahko ogledali tudi na Liffu, kjer sta bila v zadnjih letih predvajana \u0161e Sestrica <\/strong>(Umimachi Diary, 2014) in Po nevihti <\/strong>(Po nevihti Umi yori mo mada fukaku, 2016). V Kinodvorovi programski nanizanki Zgodnja ptica pa bomo v kratkem lahko videli tudi Koreedov predzadnji film in prvo sre\u010danje z \u017eanrom kriminalke Tretji umor<\/strong> (Sandome no satsujin, 2017). S cansko zlato palmo nagrajeni Tati\u010di <\/strong>so re\u017eiserjev trinajsti igrani celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbRahlo\u010dutna ansambelska stvaritev, kjer se ve\u0161\u010de predstave posameznih igralcev zdru\u017eijo v dovr\u0161eno simfoni\u010dno celoto. Tati\u010di <\/strong>so delo tak\u0161ne \u010dustvene pretanjenosti in formalne preprostosti, da se znajdete povsem nepripravljeni, ko vas silovitost vsega, kar film po\u010dne, nenadoma vr\u017ee s te\u010dajev.\u00ab
– Justin Chang, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbTati\u010di <\/strong>so najbolj pristen odraz Koreedovega so\u010dutnega, dru\u017ebeno anga\u017eiranega filmskega ustvarjanja in prodorne inteligence. To je film, ki se po\u010dasi prikrade v va\u0161o du\u0161o in vam ukrade srce.\u00ab
– Robbie Collin, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbTati\u010di <\/strong>se morda ne pona\u0161ajo s prebojno formalno ambicioznostjo Koreedovega prvenca Fantomska svetloba<\/strong> ali presunljivo domi\u0161ljijo monumentalnega \u010cudovitega \u017eivljenja<\/strong>, toda vsakr\u0161no odsotnost novega film nadoknadi s surovo, razgaljeno \u010dlove\u010dnostjo. Koreeda, nikoli pridigarski ali didakti\u010den, je ustvaril presunljiv film o zavr\u017eenih ljudeh in prelepih stvareh, ki se med njimi stkejo ali razblinijo \u2013 film, ki svojega gledalca prosi, naj razmisli o tem, kam pripada in kaj pripada njemu. Svoje dru\u017eine si ne izberemo, toda dru\u017eina je vendarle izbira, za katero se moramo odlo\u010dati nenehno, dan za dnem.\u00ab
– David Ehrlich, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbTa drobni film je skrbno premi\u0161ljen dodatek k re\u017eiserjevi zbirki parabol o sre\u010dnih in nesre\u010dnih dru\u017einah (Nih\u010de ne ve<\/strong>, Po nevihti<\/strong>), posut s presunljivimi liki in prepri\u010dljivimi igralskimi predstavami, ki ne\u017eno in neopazno vodijo gledalca k razmisleku o dru\u017ebenih vrednotah.\u00ab
– Deborah Young, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm oznanja vrnitev k dru\u017ebeno ozave\u0161\u010denemu pristopu Koreedovega Nih\u010de ne ve<\/strong>, toda hkrati gre za nadaljevanje re\u017eiserjeve nenehne \u0161tudije: kaj konstituira dru\u017eino in ali lahko ta \u0161e vedno nudi kohezijo v hitro drobe\u010di se japonski dru\u017ebi. \/\u2026\/ Kot je povedal v enem od intervjujev, je Koreeda navdih za film na\u0161el v pogostem poro\u010danju medijev o goljufijah, zlorabah in celo umorih med dru\u017einskimi \u010dlani, kar ga je spodbudilo k razmi\u0161ljanju, ali morda dru\u017eine na Japonskem (kjer je zatekanje h kraji zelo redko in \u0161e posebej sramotno) dandanes prej kot ljubezen zdru\u017eujejo zlo\u010dini.\u00ab
– Maggie Lee, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je film, zgrajen iz delikatnih potez \u010dopi\u010da: detajlov, trenutkov, pogledov in nasmehov.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbNajprej mislite, da so dru\u017eina, a se zlagoma – res po\u010dasi, diskretno, kontemplativno, ozujevsko – izka\u017ee, da krvno sploh niso povezani. Ne da to kaj spremeni: to, da niso dru\u017eina, jih ne odvrne od tega, da ne bi \u017eiveli kot dru\u017eina. \u0160e ve\u010d: prav to, da niso dru\u017eina, da torej niso krvno povezani, jih spremeni v ultimativno dru\u017eino. A \u010de ho\u010dejo pre\u017eiveti socialno zimo, v kateri so se zna\u0161li (rev\u0161\u010dina, deklasiranost, brezperspektivnost, odtujenost, prostitucija), potem morajo \u017eiveti kot dru\u017eina. In seveda: da bi \u017eiveli in pre\u017eiveli kot dru\u017eina, jih mora vezati nekaj, kar je ve\u010d kot kri – solidarnost. To pa je \u010dustvo, ki ga ho\u010de neoliberalizem na vsak na\u010din raztrgati \u2013 z dru\u017einsko sre\u010do vred.\u00ab ZA*
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V presunljivi in pretresljivi zgodbi o siroma\u0161ni japonski dru\u017eini, ki se mora pre\u017eivljati z vsakodnevno krajo, Hirokazu Koreeda podkrepi svoj intimni humanizem z dru\u017ebenim anga\u017emajem, ki je zaznamoval \u017ee avtorjeve zgodnje filme. Zlata palma, Cannes.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":83567,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/83565"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/83567"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=83565"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}