{"id":83466,"date":"2020-01-03T13:12:12","date_gmt":"2020-01-03T12:12:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/kafarnaum\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:42","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:42","slug":"kafarnaum","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/kafarnaum\/","title":{"rendered":"Kafarnaum"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Dvanajstletni de\u010dek Zain, ki odra\u0161\u010da v najhuj\u0161i rev\u0161\u010dini in bedi bejrutskega sluma, se odlo\u010di to\u017eiti star\u0161a, ker sta ga privedla v svet brez varnosti, ljubezni, prihodnosti in najbolj osnovnega dostojanstva. V svet, ki ga je oropal vseh pravic.<\/p>\n<p>Libanonska re\u017eiserka Nadine Labaki je z natur\u0161\u010diki, ki na ulicah Bejruta \u017eivijo usode svojih likov, ustvarila presunljiv protestni krik zanemarjenih in zlorabljenih otrok, ki v dru\u017ebi in pred zakonom niso le nevidni, temve\u010d zanju ne obstajajo.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbFilm vidim v prvi vrsti kot sredstvo za prevpra\u0161evanje sistema in svojih predstav o njem skozi podajanje lastnega pogleda na svet, v katerem se razvijam. \u010cetudi v svojih filmih, zlasti <strong>Kafarnaumu<\/strong>, upodabljam pretresljivo, surovo realnost, mojo vero v mo\u010d filma preveva globok idealizem. Prepri\u010dana sem, da filmi, \u010de \u017ee ne spremenijo stvari, lahko vsaj na\u010dnejo razpravo ali prisilijo ljudi k razmi\u0161ljanju. Namesto da bi objokovala usodo otroka, ki sem ga videla na ulici, in se po\u010dutila \u0161e bolj nemo\u010dno, kot sem, sem \u017eelela svoj poklic uporabiti kot oro\u017eje. V upanju, da mi bo uspelo v \u017eivljenju tega otroka kaj spremeniti, \u010detudi samo ozavestiti ljudi o njegovi situaciji. Film je spro\u017eila potreba, da razgalim skriti obraz Bejruta (in ve\u010dine velikih mest), da se vtihotapim v vsakdanja \u017eivljenja ljudi, za katere je brezupna beda kot neizbe\u017ena usoda.\u00ab<br \/>&#8211; Nadine Labaki<\/p>\n<p><strong>portret avtorice<\/strong><br \/>Nadine Labaki (Baabdat, 1974), priznana libanonska igralka, scenaristka in re\u017eiserka, je diplomirala iz avdiovizualnih \u0161tudij na univerzi v Bejrutu. Leta 2004 je v okviru umetni\u0161ke rezidence festivala v Cannesu napisala scenarij svojega celove\u010dernega re\u017eijskega prvenca <strong>Sukkar banat <\/strong>(2007). Romanti\u010dna komedija, ki je premiero do\u017eivela v canski sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev, je po\u017eela vrsto nagrad na svetovnih festivalih in postala ena najve\u010djih mednarodnih uspe\u0161nic v zgodovini libanonske kinematografije. V Cannes se je re\u017eiserka vrnila tudi z drugim celove\u010dercem, neustra\u0161no, univerzalno parabolo o strpnosti <strong>In kam gremo zdaj? <\/strong>(Et maintenant on va o\u00f9?, 2011), ki je bila predstavljena v sekciji Posebni pogled in prejela priznanje ekumenske \u017eirije. Film ji je med drugimi prinesel \u0161e nagradi ob\u010dinstev v Torontu in San Sebasti\u00e1nu. <strong>Kafarnaum<\/strong>, prejemnik nagrade \u017eirije v uradnem tekmovalnem programu festivala v Cannesu, je re\u017eiserkin tretji celove\u010derni film.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbFantasti\u010den novi film Nadine Labaki pretvori bedo de\u010dka, ki odra\u0161\u010da v slumih in na ulicah Bejruta, v socialnorealisti\u010dni blockbuster, ki ga pod\u017eiga razjarjeno so\u010dutje in prekipeva od bridkosti, pa vendar je posejan z drobci presunljive lepote, duhovitosti in upanja. \/\u2026\/ <strong>Kafarnaum<\/strong>, posnet v teku \u0161estih mesecev na lokaciji v Bejrutu, poseduje vse vrline in omejitve povojnih neorealisti\u010dnih filmov, kot sta De Sicov <strong>Tatovi koles <\/strong>in Rossellinijev <strong>Nem\u010dija, leta ni\u010d<\/strong>. Za nekatere gledalce v Cannesu so bili njegova iskrena gore\u010dnost, silovita \u010dustva in politi\u010dni naboj preprosto preve\u010d: &#8216;Potrebujem dokaz, da si resni\u010den \u010dlovek,&#8217; se neka odrasla oseba razdra\u017eeno znese nad Zainom, ker de\u010dek nima obveznih dokumentov, kot da golo dejstvo, da stoji pred njim, ne bi bilo dovolj. Toda \u010de vpra\u0161ate mene, je to edini pravi pristop, ki ga je re\u017eiserka lahko ubrala, in rezultat je film, za katerega \u017ee zdaj lahko re\u010demo, da predstavlja mejnik.\u00ab<br \/>&#8211; Robbie Collin, <em>The Telegraph<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm, ki potrdi Nadine Labaki kot osupljivo ve\u0161\u010do re\u017eiserko natur\u0161\u010dikov in dovr\u0161eno pripovedovalko zgodb, opozarja na stisko otrok, ki \u017eivijo v slumih Bejruta in v kafkovskem prime\u017eu ljudi brez osebnih dokumentov. \u010ceprav je <strong>Kafarnaum <\/strong>brez dvoma topi\u010den film, se svoje snovi loti z inteligenco in srcem.\u00ab<br \/>&#8211; Jay Weissberg, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ce nemirni vrve\u017e nekoliko spominja na <strong>Revnega milijonarja<\/strong><strong>, <\/strong><strong>Kafarnaum <\/strong>mestoma preveva intimnost, ki se ji film Dannyja Boyla nikoli ne pribli\u017ea. Za to je v veliki meri zaslu\u017een Zain Alrafeea, ki s svojo silovito filmsko prezenco prikli\u010de v spomin Antoina Doinela iz Truffautovega filma <strong>400 udarcev <\/strong>ali celo Chaplinovo klasiko <strong>De\u010dek <\/strong>iz leta 1921. Alrafeea \/\u2026\/ se \u017ee od desetega leta pre\u017eivlja kot kurir, zato je naturalizem njegove igralske predstave \u0161e toliko bolj osupljiv; brez dvoma gre za enega najsijajnej\u0161ih otro\u0161kih igralcev v dolgem \u010dasu.\u00ab<br \/>&#8211; Jordan Ruimy, <em>The Playlist<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKlobuk dol pred direktorjem fotografije Christopherjem Aounom. Posnetki libanonskih slumov iz pti\u010dje perspektive so videti skoraj nadrealisti\u010dno, kot podobe umazane in utesnjene sanjske panorame mesta s slike Maxa Ernsta. Nih\u010de ne bi smel biti prisiljen v tak\u0161no eksistenco, toda tako \u017eivijo milijoni \/\u2026\/ in o\u010ditno ogor\u010dena Nadine Labaki je kot umetnica morala nekaj ukreniti. Odlo\u010dila se je za potezo v najbolj\u0161i tradiciji socialnega realizma: posneti film, ki kipi od \u010dlove\u010dnosti in so\u010dutja do socialno ogro\u017eenih, medtem ko opozarja na stisko ljudi, ki ne \u017eivijo svojih \u017eivljenj, pa\u010d pa se trudijo pre\u017eiveti.\u00ab<br \/>&#8211; Martyn Conterio, <em>CineVue<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ <strong>Kafarnaum<\/strong> pa je drama o 12-letnem de\u010dku, ki to\u017ei svoja star\u0161a, ker sta ga rodila \u2013 rodila sta ga namre\u010d v tako umazano, tako odurno, tako podhranjeno, tako utrujeno, tako nemarno, tako peklensko bedo, da ga sploh niso registrirali. Nedokumentiran je kot &#8216;ilegalni priseljenci&#8217;, njegovo starost pa lahko od\u010ditajo le na osnovi njegovih zob. <strong>Kafarnaum <\/strong>je film o posledicah kompletnega razpada dru\u017ebe in slumizacije \u017eivljenja \/\u2026\/\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNajbolj presunljiv med filmi o odnosu med star\u0161i in otroki je zagotovo libanonski <strong>Kafarnaum<\/strong><strong><em> <\/em><\/strong>re\u017ei\u00adserke Nadine Labaki, ki nazorno prika\u017ee agonijo de\u010dka, rojenega v grozljivo bedo in rev\u0161\u010dino getoiziranega predela Libanona. Dvanajstletni Zain je na milost in nemilost prepu\u0161\u010den star\u0161em, ki rojevajo na svet otroke, ker so bo\u017eji blagoslov, \u010deprav jih ne morejo pre\u017eiv\u00adljati, povrhu pa jih krivijo za svojo nesre\u010do. \/\u2026\/ Zain, naveli\u010dan udarcev, psovanja in zlorab, pobegne od doma, a peklenski krog rev\u0161\u010dine, v katero se je rodil, je \u0161ir\u0161i in v njem ni sam. Po neusmiljenih preizku\u0161njah na ulici kon\u010da v zaporu za mladoletnike, kjer se odlo\u010di, da bo to\u017eil star\u0161e, ker so ga rodili. Ne prosi zase, on je \u017ee izgubljen, zahteva le, da naj ljudje nimajo otrok, \u010de ne morejo skrbeti zanje.\u00ab<br \/>&#8211; Tina Le\u0161ni\u010dar, <em>Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Libanonska re\u017eiserka Nadine Labaki je z natur\u0161\u010diki, ki na ulicah Bejruta \u017eivijo usode svojih likov, ustvarila presunljiv protestni krik zanemarjenih in zlorabljenih otrok, ki v dru\u017ebi in pred zakonom niso le nevidni, temve\u010d zanju ne obstajajo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":83472,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/83466"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/83472"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=83466"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}