{"id":83465,"date":"2020-01-03T13:02:36","date_gmt":"2020-01-03T12:02:36","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/zaton\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:41","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:41","slug":"zaton","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zaton\/","title":{"rendered":"Zaton"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Mlada \u00cdrisz leta 1913 prispe v Budimpe\u0161to, da bi se zaposlila kot modistka v klobu\u010darskem salonu. Ta je bil neko\u010d v lasti njenih star\u0161ev, ki sta tragi\u010dno preminila v po\u017earu. Ko jo novi lastnik zavrne, se \u00cdrisz v iskanju svojega brata poda na mra\u010dne ulice mesta v srcu Evrope.<\/p>\n

L\u00e1szl\u00f3 Nemes nasledi z oskarjem nagrajeni prvenec Savlov sin<\/strong> z enigmati\u010dno zgodovinsko dramo o rojstvu 20. stoletja, a hkrati o civilizaciji na predve\u010der njenega zatona. <\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKot otrok sem poslu\u0161al zgodbe svoje babice, ki se je rodila leta 1914. Njeno \u017eivljenje je zaobjemalo stoletje in zaznamovala so ga vsa vrenja na evropski celini: totalitarni re\u017eimi, genocidi, spodletele revolucije in vojne. Na neki na\u010din je bila Evropa sama. Moje globoke evropske korenine so me spodbudile k razmi\u0161ljanju o \u010dasu, v katerem \u017eivimo, in o dobah na\u0161ih prednikov; o tem, kako krhka je lahko fasada civilizacije in kaj le\u017ei pod njo. V sodobnem, postnacionalnem svetu pozabljamo na globoke tokove zgodovine, v brezmejni ljubezni do znanosti in tehnologije pa pozabljamo tudi to, kako zlahka nas pripeljeta na sam rob uni\u010denja. Verjamem, da \u017eivimo v svetu, ki ni tako dale\u010d od tistega pred prvo svetovno vojno. V svetu, povsem slepem za razdiralne sile, ki jih sam napaja. Nismo dale\u010d od procesov, ki so se odvili v Avstro-Ogrski, tedanji monarhiji. Na\u0161a zgodovina se odvija danes in v Srednji Evropi. \/\u2026\/ Zaton<\/strong> je moja osebna izpoved ljubezni do filma, skoraj stoletje po tistem, ko je Murnau posnel upanja polno Zoro<\/strong>, ki se ji s filmom poklanjam.\u00ab\u00a0
– L\u00e1szl\u00f3 Nemes<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>L\u00e1szl\u00f3 Nemes (rojen 1977 v Budimpe\u0161ti) se je leta 1989 preselil v Pariz, kjer je pre\u017eivel najstni\u0161ka leta. Najprej je \u0161tudiral zgodovino in mednarodne odnose, nato pa scenaristiko na Sorboni in kasneje \u0161e re\u017eijo v New Yorku. Vmes se je za nekaj \u010dasa vrnil v Budimpe\u0161to in delal kot asistent re\u017eije B\u00e9le Tarra pri snemanju segmenta za omnibus Vizije Evrope<\/strong> (Visions of Europe, 2004), kasneje pa \u0161e pri celove\u010dercu Mo\u017e iz Londona<\/strong> <\/em>(A londoni f\u00e9rfi, 2007). V tem \u010dasu je v knjigarni naletel na knjigo o sonderkommandih<\/em>, na podlagi katere je za\u010del na\u010drtovati celove\u010derni prvenec Savlov sin<\/strong>. Na snemanje se je pripravljal kar pet let. Film je bil premierno predvajan v tekmovalnem programu festivala v Cannesu, s katerega je odnesel veliko nagrado \u017eirije. Sledila sta zlati globus in oskar za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. Nemes je pred celove\u010dercem posnel \u0161e tri kratka dela; film T\u00fcrelem<\/strong> (2007) je bil uvr\u0161\u010den tudi v program bene\u0161kega festivala. Zaton <\/strong>je re\u017eiserjev drugi celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbB\u00e9la Tarr se je resda upokojil, toda mad\u017earski film je na\u0161el \u0161e kako vrednega zastavono\u0161o v L\u00e1szlu Nemesu. Zaton <\/strong>potrjuje izjemni talent z oskarjem nagrajenega re\u017eiserja Savlovega sina<\/strong>, \u010digar drugi celove\u010derec je hkrati osupljivo lep in globoko oto\u017een. Odvije se kot me\u0161anica spomina in sanj. Tiste vrste sanj, ki so tako \u017eive, da prisega\u0161 na njihovo resni\u010dnost, medtem ko ti napol zavestni detajli \u017ee polzijo iz spomina. Nemes izkazuje prebliske formalnega mojstrstva svojega mentorja, a se hkrati uveljavi kot edinstven avtorski glas, ki bo v prihodnjih letih zagotovo odjeknil \u0161e glasneje in pomembneje. \/\u2026\/ Ob dvojnem udarcu Savlovega sina <\/strong>in Zatona<\/strong> bi te\u017eko pokazali na bolj\u0161ega re\u017eiserja zgodovinskih dram od Nemesa \u2013 in to niso bli\u0161\u010davi kostumski filmi, temve\u010d tiste vrste potopitvena izkustva, ob katerih se vam zdi, da ste resni\u010dno uzrli prostor in \u010das, kot sta neko\u010d obstajala. Dejstvo, da gre za mra\u010dna in nasilna zgodovinska obdobja, naredi to izku\u0161njo le \u0161e bolj omamno: Zaton<\/strong> vas vabi, da se povsem predate zadnjim trenutkom predvojne imenitnosti Budimpe\u0161te, medtem ko \u017ee objokujete njeno skoraj\u0161njo usodo.\u00ab
– Michael Nordine, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbZaton <\/strong>je brez dvoma impresivno filmsko delo in iz tehni\u010dne perspektive prikli\u010de v spomin drzne re\u017eijske prijeme obdobja preporoda mad\u017earskega filma v 60. letih. Film preveva duh Stanleyja Kubricka. Nemes ga zaklju\u010di z osupljivim poklonom Stezam slave <\/strong>in mojstrovi kader-sekvenci iz prvoosebne perspektive Kirka Douglasa, ki se pod eksplozijami topovskih krogel prebija skozi strelske jarke. Ko \u00cdrisz vdre na dve aristokratski zabavi, da bi na lastne o\u010di videla grozo, od katere jo vsi odvra\u010dajo, za\u010dutimo tudi pridih srhljive orgije v maskah iz Kubrickovih \u0160iroko zaprtih o\u010di<\/strong>. Toda kaj v resnici je ta groza? Vdori zlo\u010dinskih tolp, strelski obra\u010duni in bi\u010danja se kaoti\u010dno odvijajo v temi ali zunaj kadra. Kot bi bil v scenariju \/\u2026\/ pomen teh prizorov namenoma zabrisan, da bi v ospredje stopila atmosfera in bi lahko gledal\u010deva domi\u0161ljija zapolnila vrzeli.\u00ab
– Deborah Young, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbL\u00e1szl\u00f3 Nemes \/\u2026\/ prihaja v Benetke z lucidno no\u010dno moro o Budimpe\u0161ti pred prvo svetovno vojno. Zelo skrivnosten in v marsi\u010dem celo bizaren film je posnet v njegovem zdaj \u017ee prepoznavnem slogu: dolge kader-sekvence, vztrajni bli\u017enji posnetki protagonistkinega obraza in plitek fokus, ki dovoli le ob\u010dasne vdore okoli\u0161ke stvarnosti. Dialogi so pogosto zamolklo mrmranje, kot bi sleherni govorec varoval skrivnost. \/\u2026\/ Nemes snema mesto s spranimi barvami, v nekak\u0161ni sepiji, in o\u017eivi Budimpe\u0161to v videzu takratnih razglednic. Pri\u010da smo tudi utrinkom razko\u0161ne scenografije \/\u2026\/. Toda pod povr\u0161jem te bli\u0161\u010dave blaginje je nekaj mra\u010dnega, feti\u0161isti\u010dnega in norega: slutnja tiranije in vojne. Film, ki vas popolnoma posrka vase.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbNe\u0161tete generacije \u0161olarjev so absolvirale shemati\u010dne lekcije o vzrokih prve svetovne vojne, a zdi se, da \u017eeli Nemes s svojo sanjsko kostumsko dramo opozoriti, da vse le ni tako preprosto. Kaj bi se denimo zgodilo, \u010de bi sublimirali vse napetosti, nasilje in negotovost teh predvojnih let v zgodbo \u017eenske, ki se vrne v Budimpe\u0161to v nekdanji klobu\u010darski salon svojih star\u0161ev, zdaj v lasti novega upravitelja? \/\u2026\/ Na tej dru\u017ebi je nekaj vro\u010di\u010dnega in ta diagnoza se zrcali na \u00cdriszinem vse bolj bledikavem in potnem obrazu, medtem ko sledi nizu naklju\u010dnih nezanesljivih likov \/\u2026\/. \/\u2026\/ Toda to je tudi film, pre\u017eet z mra\u010dno sanjavo atmosfero, ki izvablja prav toliko drame iz lokacij kot iz zgodbe in likov.\u00ab
– Lee Marshall, Screen International<\/em><\/p>\n

\u00bbVse narativne niti vodijo k enemu samemu trenutku, velikemu finalu praznovanja tridesetletnice klobu\u010darskega salona \u2013 k vrhuncu, za katerega \u017ee slutimo, da bo apokalipti\u010den. Kot namigne konec filma, pa se izka\u017ee \u0161e za mnogo ve\u010d. Tu, v tej kratki kodi, ki vas bo bodisi povsem prevzela ali pa boste \u0161krtali z zobmi, dose\u017ee ekstravagantnost L\u00e1szla Nemesa novo stopnjo drznosti. Avtor tokrat uprizori tableau, ki nam je iz zgodovine in ne\u0161tetih zgodovinskih dram \u0161e kako poznan, in to naredi v imenu ene same vo\u017enje kamere. Kon\u010dni u\u010dinek bi lahko zlahka izpadel trivialno \u2013 nam je \u017eelel re\u017eiser z ve\u010d kot dvourno predstavo zgolj povedati, da so prvo svetovno vojno povzro\u010dile spletke v klobu\u010darskem salonu? A prava nagrada je v resnici zadnji predirljiv pogled Juli Jakab, tokrat zazrt v kamero, ki nam \u010disto mogo\u010de pravi, da si moramo Zaton <\/strong>ogledati \u0161e enkrat. Sam komaj \u010dakam.\u00ab
– Jonathan Romney, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ naj sem ob gledanju Zatona <\/strong>postajal \u0161e tako dezorientiran, mi to ni pokvarilo u\u017eitka ob filmu. Res pa je, da sem za\u010del dvomiti vase in ponovno premlevati dogodke, kar je ta u\u017eitek nekoliko zmanj\u0161alo (in kot sem spoznal v pogovoru z drugimi kritiki, nisem bil edini). Toda dvoumnost je sprva vselej dele\u017ena tak\u0161ne kritike \u2013 samo poglejte Mulholland Drive<\/strong> \u2013 ne le da bom Zaton <\/strong>pogledal \u0161e enkrat, ta izziv bom sprejel s slastjo. Po formalni plati bi mu te\u017eko na\u0161li primerjavo, in \u010deprav je zgodba zasnovana na pe\u0161\u010dici predvidljivih tropov, gre ve\u010d kot o\u010ditno za delo mojstra. Samo poglejte \u010dudoviti uvodni kader M\u00e1ty\u00e1sa Erd\u00e9lyja, ko se tan\u010dica dvigne z \u00cdriszinega obraza: njegovo potrpljenje, preprostost njegovega pomena. Nemes je star 41 let. In \u010deprav me ta misel navdaja s poni\u017enostjo, sem vse bolj prepri\u010dan, da je komaj za\u010del.\u00ab
– Rory O’Connor, The Film Stage<\/em><\/p>\n

\u00bbZaton<\/strong>, nemirni spektakel vizualne odlo\u010dnosti, fluidne atmosfere in imerzivnega Dantejevega Pekla<\/em>, ki ga je posnel L\u00e1szl\u00f3 Nemes, avtor Savlovega sina<\/strong>, srhljivega close-upa holokavsta, ne pu\u0161\u010da nobenega dvoma: ko se je kapitalizmu zme\u0161alo, sta iz njega planila vojna in fa\u0161izem, uvoda v \u0161e huj\u0161e katastrofe. Vpra\u0161anje je le, katere po\u0161asti bodo tokrat planile iz njega.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

L\u00e1szl\u00f3 Nemes nasledi z oskarjem nagrajeni prvenec Savlov sin z enigmati\u010dno zgodovinsko dramo o rojstvu 20. stoletja, a hkrati o civilizaciji na predve\u010der njenega zatona.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":89444,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/83465"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/89444"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=83465"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}