{"id":83363,"date":"2020-02-18T14:34:53","date_gmt":"2020-02-18T13:34:53","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/tranzit\/"},"modified":"2023-11-24T11:47:34","modified_gmt":"2023-11-24T10:47:34","slug":"tranzit","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/tranzit\/","title":{"rendered":"Tranzit"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\nMarseille, sodobnost. Begunci iz vse Evrope sanjajo, da bi se vkrcali na ladjo za Ameriko in pobegnili fa\u0161isti\u010dnemu okupatorju. Eden izmed njih, Nemec Georg, prevzame identiteto umrlega pisatelja, da bi izkoristil njegovo vizo. Vse pa se spremeni, ko se zaljubi se v skrivnostno Marie …<\/p>\n

Film, ki na izviren na\u010din preplete preteklost in sedanjost, je brez\u010dasna zgodba o ljubezni, izgnanstvu in iskanju novih za\u010detkov. Christian Petzold (Phoenix<\/strong>, Barbara<\/strong>) je dramo priredil po istoimenskem romanu Anne Seghers iz leta 1942.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\n\u00bbLjudje v Tranzitu<\/strong> so obti\u010dali v Marseillu, kjer \u010dakajo na ladje, vize, odhod. So na begu. Zanje ni poti nazaj, pa tudi naprej ne. Nih\u010de jih no\u010de sprejeti, nih\u010de no\u010de poskrbeti zanje, nih\u010de jih ne vidi \u2013 samo policisti, kolaboranti in varnostne kamere. Po\u010dasi postajajo duhovi, ujeti med \u017eivljenje in smrt, med v\u010deraj in danes. Sedanjost be\u017ei mimo njih, ne da bi jih sploh opazila. Film obo\u017euje fantome. Morda zato, ker je tudi sam prostor tranzita, vmesna postaja. Mi, gledalci, smo hkrati navzo\u010di in odsotni. Ljudje v Tranzitu<\/strong> si \u017eelijo, da bi se spet pridru\u017eili toku, vetru, gibanju. Radi bi imeli svojo lastno zgodbo. Odkrijejo nedokon\u010dani roman, ki ga je za seboj pustil pisatelj. Fragment neke zgodbe. Zgodbe o begu, ljubezni, krivdi in zvestobi. Tranzit<\/strong> pripoveduje, kako ti ljudje to zgodbo naredijo za svojo.\u00ab
\n– Christian Petzold<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
\nChristian Petzold se je rodil leta 1960 v Hildnu in \u0161tudiral re\u017eijo na Nem\u0161ki akademiji za film in televizijo v Berlinu. S filmi, kakr\u0161ni so Notranji mir <\/strong>(Die innere Sicherheit, 2001), Yella<\/strong> (2007) in Jerichow<\/strong> (2008), se je uveljavil kot vodilni predstavnik ohlapno povezane skupine sodobnih nem\u0161kih re\u017eiserjev, znane pod imenom berlinska \u0161ola. Na mednarodno prizori\u0161\u010de se je prebil s filmom Barbara<\/strong> (2012), ki mu je poleg kriti\u0161ke hvale in \u0161tevilnih drugih priznanj prinesel srebrnega medveda za najbolj\u0161o re\u017eijo na Berlinalu. Z naslednjim filmom Phoenix<\/strong> (2014), ki je bil predvajan tudi na Kinodvorovem rednem sporedu, je potrdil svoj sloves enega najbolj kriti\u0161ko cenjenih sodobnih nem\u0161kih re\u017eiserjev. Film Tranzit<\/strong> smo si v prisotnosti re\u017eiserja lahko ogledali na zadnjem LIFFu, festival pa se je Petzoldu poklonil tudi z retrospektivo.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\n\u00bbPetzoldov nenavadni anti-zgodovinski eksperiment \/\u2026\/ je njegov konceptualno najdrznej\u0161i film doslej. \/\u2026\/ Tranzit<\/strong> povabi gledalca, da poi\u0161\u010de lastne spekulativne povezave med zgodbo Anne Seghers ter sodobnim razmahom neonacizma in protibegunskega razpolo\u017eenja, medtem ko ostaja zgodba na povr\u0161ju ves \u010das bole\u010de ganljiva.\u00ab
\n– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ kot priredba Casablance<\/strong>, ki bi jo napisal Kafka \/\u2026\/.\u00ab
\n– David Ehrlich, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbSimboli\u010dni duhovi, vmesna obmo\u010dja in fluidne identitete so stalni motivi v Petzoldovem opusu. V pri\u010dujo\u010dem filmu se zdru\u017eijo v neizmerno \u017ealostno meditacijo o ponavljajo\u010dih se moralnih polomijah, ki sestavljajo zgodovino beguncev v Evropi. Ta \u017ealost se nakopi\u010di v silovit poziv k iskreni, kolektivni introspekciji in posledi\u010dni spremembi smeri, pod\u010drtan z besedilom pesmi benda Talking Heads, ki spremlja zaklju\u010dno \u0161pico: ‘Well we know where we\u2019re going \/ But we don\u2019t know, where we\u2019ve been \u2026’<\/em>\u00ab
\n– Giovanni Marchini Camia, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbPetzold, ki film snema s svojo obi\u010dajno var\u010dnostjo, do kraja izkoristi \u017eanrske zvija\u010de zgodbe. Z melodramati\u010dnimi potezami, ki so zaznamovale njegov prej\u0161nji triumf Phoenix<\/strong>, za\u010drta napet triler, katerega nelogi\u010dne pripovedne prvine samo \u0161e poudarjajo brez\u010dasno tragi\u010dni lok filma.\u00ab
\n– Jordan Cronk, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbTranzit<\/strong> je poln zapletov, podobno filmom Fritza Langa, a mizanscena in perspektiva ostajata \u2013 kot je Petzoldu v navadi \u2013 \u0161partanski skoraj do to\u010dke odtujevanja. Iz tega izvira jasen ob\u010dutek, da obrati v zgodbi ne slu\u017eijo zgolj pripovednim presene\u010denjem, pa\u010d pa da film prina\u0161a pomembna sporo\u010dila o ideologiji in politiki, pa tudi tista bolj samorefleksivna o odnosu filmske umetnosti do resni\u010dnosti \/\u2026\/. Gre za nekak\u0161en film-diagram, ki nagovarja na\u0161o kolektivno ljubezen do filmov, nato pa jo, pogosto zelo subtilno, postavi pod vpra\u0161aj \u2013 medtem ko znano zgodbo z radovednim pogledom pripoveduje iz nepri\u010dakovanega zornega kota.\u00ab
\n– Daniel Kasman, Notebook, MUBI<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je eleganten in samozavesten na prav tak hitchcockovski na\u010din kot Phoenix<\/strong>, ki ga je re\u017eiser napisal skupaj z velikim pokojnim filmskim esejistom Harunom Farockijem. Slednji je s Petzoldom delil navdu\u0161enje nad izvornim materialom Anne Seghers in z re\u017eiserjem sodeloval pri zgodnjih osnutkih scenarija. In Tranzit<\/strong> je seveda posve\u010den Farockiju.\u00ab
\n– Steve Macfarlane, Slant<\/em><\/p>\n

\u00bbKar bi lahko bil zoprn brechtovski potujitveni film, ima osupljivo nasproten u\u010dinek \/\u2026\/.\u00ab
\n– Jutta Brendemuhl, Vague Visages<\/em><\/p>\n

\u00bbVzporednice med ljudmi, ki so be\u017eali iz Evrope v \u0161tiridesetih, in tistimi, ki danes be\u017eijo v drugo smer, so o\u010ditne, ni pa tako o\u010ditna re\u017eiserjeva odlo\u010ditev, da \/\u2026\/ poi\u0161\u010de nov, nepri\u010dakovan izraz \u2013 posebno v lu\u010di poplave podob in besed, ki so hotele opisati trenutno ‘krizo’. Kot je pri Petzoldu obi\u010dajno, se nejasno in dvoumno izka\u017eeta za veliko bolj uni\u010dujo\u010da kot tisto, kar je odkrito in neposredno \/\u2026\/.‘<\/em>\u00ab
\n– James Lattimer, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbTransit<\/em> Anne Seghers je tudi roman o jeziku, o nem\u0161kem jeziku, ki so ga ob dober glas spravili nacisti, a je vseeno edina domovina izgnanih. To je te\u017eko povedati s podobami. A Petzoldu je uspelo. Eden najlep\u0161ih prizorov je morda tisti, v katerem protagonist otroka nau\u010di pesem, ta pa ga nato \/\u2026\/ prosi, naj jo zapoje njegovi materi.\u00ab
\n– Emile Breton, L’Humanit\u00e9<\/em><\/p>\n

\u00bbAh, II. svetovna vojna, si re\u010dete. Prav res: to, kar vidimo, izgleda kot II. svetovna vojna, di\u0161i kot II. svetovna vojna, govori kot II. svetovna vojna, hodi kot II. svetovna vojna, kar pa naj vas ne zavede \u2013 to ni II. svetovna vojna. Tranzit<\/strong>, posnet po klasiki Anne Seghers (1942), se namre\u010d dogaja danes, v sedanjem \u010dasu \u2013 tukaj in zdaj. Kaj se je zgodilo? Ni\u010d \u2013 fa\u0161izem je o\u010ditno pre\u017eivel. Evropa se je spet fa\u0161izirala. Spet je moralno odpovedala in kapitulirala. Pustila je, da se je fa\u0161izem vrnil. A po drugi strani: morda sploh nikoli ni od\u0161el. Morda je ostal. Morda je v resnici vendarle zmagal Hitler. Na potnem listu vidimo \u017eig nem\u0161kega rajha. Ne, to ni kak vzporedni, distopi\u010dni svet \u2013 to je na\u0161 svet! Tako kot Georg prevzame identiteto pisatelja, ki je naredil samomor, Evropa prevzame identiteto tretjega, \u010detrtega ali petega rajha. In seveda: Evropa dela samomor. Kot ga je delala ob koncu tridesetih let prej\u0161njega stoletja. \u0160tikel Road to Nowhere (via Talking Heads), ki ga sli\u0161imo na koncu, le \u0161e dodatno poudari, da \u00bbvemo, kam gremo, a ne vemo, kje smo bili\u00ab. Pozabili smo, kaj smo \u017ee po\u010deli (fa\u0161izem, vojna,deportacije, holokavst), zato to \u0161e enkrat ponavljamo. Mnogi imajo itak ob\u010dutek, da so na poti v raj, ne pa na road to nowhere. Kot leta 1941.\u00ab ZA+
\n– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film, ki na izviren na\u010din preplete preteklost in sedanjost, je brez\u010dasna zgodba o ljubezni, izgnanstvu in iskanju novih za\u010detkov.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":83364,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/83363"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/83364"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=83363"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}