{"id":83359,"date":"2020-01-03T13:03:21","date_gmt":"2020-01-03T12:03:21","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/stotnik\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:41","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:41","slug":"stotnik","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/stotnik\/","title":{"rendered":"Stotnik"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
April 1945. Tretji rajh je v zadnjih vzdihljajih. Nem\u0161ki dezerter Willi Herold se v kaosu poslednjih dni vojne bori za pre\u017eivetje. Med begom pred streli rojakov naleti na zapu\u0161\u010den avto, v katerem najde skrbno zlo\u017eeno stotni\u0161ko uniformo. Premra\u017een si jo nadene. Nekoliko mu je prevelika, a ko dvigne brado, poravna ramena in v megleno praznino dahne nekaj strogih ukazov, v hipu postane bolj njegova. Potem se od nekod prika\u017ee \u0161e en izgubljeni vojak, in ko Herold spozna, da mu ga je uspelo preslepiti, se za\u010dne v novo vlogo vse bolj v\u017eivljati … <\/p>\n

Groteskna, stilizirana, a na resni\u010dne dogodke oprta in z drobci \u010drno \u010drnega humorja posuta vojna drama je alegorija koruptivne narave mo\u010di, v kateri preprosta uniforma iz vojnega dezerterja potegne na dan morilsko po\u0161ast. <\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbSkoraj sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne njene grozljive brutalnosti v nas \u0161e vedno budijo ob\u010dutke zgro\u017eenosti in nedoumljivosti. Nasilna dejanja se z dana\u0161njega gledi\u0161\u010da zdijo nenormalna, psihopatska, srhljiva. Toda groza je moralen, ne analiti\u010den koncept. Da bi lahko pojasnili dejanja Willija Herolda, moramo najprej razumeti svet, v katerem je \u017eivel \/…\/. Se\u010di moramo onkraj preprostega moralnega odziva in izkusiti svet z njegovega zornega kota. Lahko bi rekli: brez-moralno moramo videti, kar je videl on, \u010dutiti, kar je \u010dutil on. Ob\u010dinstvo mora neposredno, visceralno, \u010dustveno izkusiti Heroldovo zgodovinsko, psiholo\u0161ko in dru\u017ebeno resni\u010dnost. Ta zgodba ni povedana od zunaj navznoter, ampak od znotraj navzven. Ob\u010dinstvo smo povsem potopili v Heroldovo stanje duha. Na\u0161 cilj ni s kontekstualizacijo upravi\u010diti ali opravi\u010diti Heroldovih dejanj ali, \u0161e slab\u0161e, jih moralno relativizirati. Na\u0161 cilj je ob\u010dinstvo pripeljati do razumevanja referen\u010dnega okvirja, ki je ta dejanja omogo\u010dil, in tako skozi posamezno sklepati na splo\u0161no. Heroldova zelo posami\u010dna perspektiva specifi\u010dnega zgodovinskega dogodka nam da vpogled v univerzalno resnico o stanju \u010dloveka med vojno \u2013 tako v preteklosti kot danes. \u010cemu povedati to zgodbo? Ker ‘skozi preteklost razumemo sedanjost, in skozi sedanjost se pripravimo na prihodnost’. (Arno Schmidt) V psiholo\u0161kem smislu so bili prebivalci tretjega rajha ravno tako normalni kot ljudje vseh drugih dru\u017eb v vseh zgodovinskih obdobjih. Spekter zavojevalcev je bil prerez normalne dru\u017ebe in nobena skupina ljudi se ni izkazala za imuno na dra\u017e ‘nekaznovane ne\u010dlove\u0161kosti’, kot bi temu rekel Gu\u0308nther Anders. Ti ljudje smo mi. Mi smo oni. Preteklost je zdaj. \/…\/ Vsi upamo in si predstavljamo, da bi sami ostali moralno pokon\u010dni in dovolj pogumni, da bi se uprli sistemu. Toda zgodovina in dejstva govorijo druga\u010de. Hotel sem, da v filmu ne bi bilo nobenega jasno razvidnega moralnega kompasa, zato da bi bilo ob\u010dinstvo primorano najti svoj zorni kot. Da bi se vpra\u0161ali: ‘Kaj bi v tem primeru storil jaz?’ Zdaj ponovno stojimo na robu prepada in pomembno se je soo\u010diti s temi vpra\u0161anji.\u00ab
– Robert Schwentke<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Robert Schwentke (rojen leta 1968 v Stuttgartu) je diplomiral na filmski \u0161oli Columbia College Hollywood v Los Angelesu. Svoja prva celove\u010derca je posnel v Nem\u010diji, nato pa je z delom nadaljeval v ZDA, kjer je zaslovel s filmi, kot so Pogre\u0161ana na letalu<\/strong> (Flightplan, 2005), \u017dena popotnika v \u010dasu<\/strong> (The Time Traveler’s Wife, 2009), Upokojeni, oboro\u017eeni, nevarni<\/strong> (RED, 2010), Neupogljivi<\/strong> (Insurgent, 2015) in Povezani<\/strong> (Allegiant, 2016). Stotnik<\/strong> je njegov prvi nem\u0161ki film po letu 2003, premierno pa je bil prikazan na festivalu v Torontu.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbStotnik<\/strong>, posnet v kontrastni \u010drno-beli fotografiji, ni toliko zgodba o zlorabi oblasti kot zgodba o slepi poslu\u0161nosti.\u00ab
– Simon Popek, Ekran<\/em> <\/p>\n

\u00bbV duhu klasi\u010dnih psiholo\u0161kih \u0161tudij poslu\u0161nosti in igre vlog Stanleyja Milgrama in Philipa Zimbarda je tu resni\u010dni primer posameznika, ki ga je izpridila mo\u010d, polo\u017eena v uniformo, pa tudi ilustracija na\u010dina, kako se drugi odzivajo na tak\u0161no avtoritativno figuro in prelagajo odgovornost za lastne nizkotne vzgibe na nekoga drugega. To je srhljiv, iz resni\u010dnega \u017eivljenja vzet primer fenomena, ki se v svetu pojavlja znova in znova.\u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbMax Hubacher je v vlogi zlove\u0161\u010dega sociopata srhljivo prepri\u010dljiv \u2013 instinktivno ve, kako pobesneti ob najmanj\u0161em znaku nezaupanja; svoje trditve zagovarja z vsakim trenutkom bolj gore\u010de in se s predrznostjo re\u0161i iz vsake ko\u010dljive situacije. A te\u017eko bi rekli, da je v resnici koga prelisi\u010dil. Njegova stotni\u0161ka uniforma je, kot cesarjeva nova obla\u010dila, sleparija, ki pri\u010da o vsesplo\u0161ni zlaganosti, cinizmu in moralnem bankrotu. Schwentkejev film prika\u017ee, kako skoraj vsakdo bolj ali manj sumi, da ima opraviti z la\u017enim stotnikom, a vendarle vsi pristanejo na prevaro.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbKo je Schwentke za Heroldove \u017ertve namesto Judov izbral nem\u0161ke rojake z rasnim profilom, ki so ga odobrili nacisti, je ob\u0161el dolo\u010dene eti\u010dne zadrege pripovedi o holokavstu in pozornost preusmeril na na\u010din, kako izprijen narod povzro\u010di \u0161kodo samemu sebi. Stotnik<\/strong> je parabola, obra\u010dun s preteklostjo in kot oglje \u010drna komedija \u2013 inteligentna, obrtni\u0161ko izpiljena in stra\u0161no naporna.\u00ab
– Jos\u00e9 Teodoro, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbStotnik<\/strong> je psiholo\u0161ka raziskava korenin fa\u0161izma v strahopetnosti \u010dlove\u0161kega srca.\u00ab
– April Wolfe, The Village Voice<\/em>
\u00a0
\u00bbTa film ni ne tematsko ne stilisti\u010dno zadr\u017ean. Pogosta uporaba posnetkov s pti\u010dje perspektive ponazori pogled z gledi\u0161\u010da Boga, ki zre na ruvajo\u010do se \u010dlove\u0161ko zalego spodaj; neprijetno nizko spu\u0161\u010dena kamera poudari nizkotno zlobo prestra\u0161enih mo\u017e, ki uslu\u017eno sko\u010dijo na vsak stotnikov ukaz. \u0160e bolj nenavadna pa je glasba \u2013 bolj spominja na industrijsko nesre\u010do kot na glasbo, a je srhljivo u\u010dinkovita.\u00ab
– Wendy Ide, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbNa svoj zelo tema\u010den na\u010din Stotnik<\/strong> u\u010dinkuje kot satira nacisti\u010dne obsedenosti s predpisi, papirologijo in pravnimi podrobnostmi, ki dajejo nacizmu la\u017eno legitimnost. Obenem pa dojame neko \u0161e bolj mra\u010dnja\u0161ko potezo \u010dlanov tega fanati\u010dnega kulta smrti: ko jim je zmanjkalo ljudi za usmrtitev, so se za\u010deli pobijati med sabo.\u00ab
– Phil de Semlyen, Time Out London<\/em><\/p>\n

\u00bbKot bi rekel Antonio Gramsci: ko staro umira, novo pa se \u0161e ne zmore roditi, napo\u010di \u010das po\u0161asti. Zdaj je \u010das po\u0161asti. In Stotnik<\/strong>, nem\u0161ki \u010drno-beli film, ki ga je – po resni\u010dni zgodbi – posnel Robert Schwentke (pred leti je posnel kultni Tattoo<\/strong>, Se7en<\/strong> po berlinsko), povsem jasno poka\u017ee, da lahko vsak postane po\u0161ast. \/…\/ Stotnik<\/strong> se kon\u010da s kodo – Willi in njegovi nacisti v uniformah\/kostumih planejo v sedanjost, na dana\u0161nje, sodobne ulice, kjer potem te\u017eijo in grozijo mimoido\u010dim. Tako kot so neko\u010d te\u017eili in grozili Judom, Romom in Slovanom. Stotnik je \u0161e en namig, da je Hitler pre\u017eivel, obenem pa tudi svarilo: kdor fa\u0161ista le igra ali imitira, slej ko prej tudi zares postane fa\u0161ist! Za skrajno desnico, ki \u017ege po Evropi, pravijo, da ni fa\u0161isti\u010dna – ne, to so le \u00bbpopulisti\u00ab, \u00bbpatrioti\u00ab, \u00bbetnonacionalisti\u00ab. Si res \u017eelite, da bi vsi ti \u00bbpopulisti\u00ab, ki fa\u0161iste le igrajo, v kak\u0161nem d\u017eipu na\u0161li nacisti\u010dne uniforme?\u00ab ZELO ZA \u2013
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Groteskna, stilizirana, a na resni\u010dne dogodke oprta in z drobci \u010drno \u010drnega humorja posuta vojna drama je alegorija koruptivne narave mo\u010di, v kateri preprosta uniforma iz vojnega dezerterja potegne na dan morilsko po\u0161ast.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":122185,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/83359"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/122185"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=83359"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}