{"id":83319,"date":"2020-01-03T13:05:51","date_gmt":"2020-01-03T12:05:51","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/dvojna-zivljenja\/"},"modified":"2023-12-06T09:34:19","modified_gmt":"2023-12-06T08:34:19","slug":"dvojna-zivljenja","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/dvojna-zivljenja\/","title":{"rendered":"Dvojna \u017eivljenja"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\nAlain vodi uspe\u0161no zalo\u017ebo, pri kateri njegov prijatelj, boemski pisatelj L\u00e9onard, izdaja svoje romane. Alainova \u017eena S\u00e9l\u00e9na je zvezda priljubljene televizijske serije, L\u00e9onardova dru\u017eica Val\u00e9rie pa zagnana asistentka nekega politika. Alain kljub dolgoletnemu prijateljstvu zavrne L\u00e9onardov novi rokopis. Odnosi med paroma, bolj prepleteni, kot se zdi na prvi pogled, se kmalu \u0161e bolj zapletejo.<\/p>\n

Film francoskega auteurja Olivierja Assayasa (Oblaki nad Sils Mario<\/strong>) je duhovita, pronicljiva in gostobesedna zgodba o seksu, la\u017eeh in literaturi v hitro spreminjajo\u010dem se digitalnem svetu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\n\u00bbTako kot vse tudi mene zelo zanima, kako digitalizacija spreminja na\u0161a \u017eivljenja \u2013 bolje re\u010deno, kako se ves \u010das spreminja svet. V nekih drugih obdobjih je \u0161lo za industrializacijo, parne stroje, telefon, letala in tako naprej. Danes gre za digitalizacijo. Spremembe, ki jih prina\u0161a, postavljajo pod vpra\u0161aj prepri\u010danja, zakoreninjena v na\u0161ih najbolj dragocenih navadah, najpomembnej\u0161ih vrednotah; vsi sku\u0161amo najti svoje stali\u0161\u010de do tega, vsi smo zbegani. To je postalo tema filma. Narediti sem hotel lahkoten, \u017eivahen film; komedijo, ki bi se na spro\u0161\u010den na\u010din ukvarjala s sodobnim svetom. \/…\/ \u010ce govorimo o filmu, se je najve\u010dji del digitalne revolucije \u017ee zgodil. \/\u2026\/ Spremenilo se je s\u00e1mo bistvo medija, pa tudi na\u010din, na katerega gledamo filme. Svoje \u017eivljenje sem posvetil filmu, ker imam rad veliko platno. \u0160e vedno \u010dutim njegovo magijo.\u00ab
\n– Olivier Assayas<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
\nOlivier Assayas (1955, Pariz), sin znamenitega francoskega scenarista in re\u017eiserja Jacquesa R\u00e9myja, se je v devetdesetih letih uveljavil kot eden klju\u010dnih avtorjev nove generacije francoskih filmskih re\u017eiserjev, katerega filmi so hkrati izrazito osebni in polni filmskih referenc. Njegov filmski talent so \u017ee na za\u010detku osemdesetih odkrili \u010dlani uredni\u0161tva znamenite francoske filmske revije Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em> in ga povabili k sodelovanju. Za revijo je pisal in tam tudi urednikoval do leta 1986. Kot soscenarist je sodeloval pri filmih re\u017eiserja Andr\u00e9ja T\u00e9chin\u00e9ja Rendez-Vous<\/strong> (z njim je v Franciji zaslovela Juliette Binoche) in Le Lieu du Crime<\/strong>, leta 1986 pa posnel prvenec D\u00e9sordre<\/strong>. Mednarodno pozornost je vzbudil s filmom Paris s\u2019eveille<\/strong> (1991), za katerega je prejel presti\u017eno nagrado Jeana Vigoja za najbolj\u0161i film francoskega mladega avtorja. Odtlej je bil prisoten tudi v na\u0161em filmskem prostoru s filmi Mrzla voda<\/strong> (L\u2019Eau froide, 1994), Irma Vep<\/strong> (1996; posvetilo Louisu Feuilladu in prvo sodelovanje z zvezdnico hongkon\u0161kega filma Maggie Cheung), za katerega je prejel nagrado na festivalu v Rotterdamu, HHH: Portret Hou Hsiao Hsiena<\/strong> (HHH \u2013 Un portrait de Hou Hsiao-Hsien, 1997; portret najve\u010djega tajvanskega filmskega re\u017eiserja) in Konec avgusta, za\u010detek septembra <\/strong>(Fin ao\u00fbt, d\u00e9but septembre, 1998). Kar trije Assayasovi filmi zapored \u2013 Les Destin\u00e9es sentimentales<\/strong> (2000), Demonlover<\/strong> (2002) in \u010cista<\/strong> (Clean, 2004) \u2013 so se uvrstili v tekmovalni spored filmskega festivala v Cannesu, kjer je bila nato predstavljena \u0161e Surova ljubezen <\/strong>(Boarding Gate, 2007), sklepni del nena\u010drtovane trilogije (skupaj s filmoma Demonlover <\/strong>in \u010cista<\/strong>), zasnovane na ideji internacionalizacije in nove, globalizirane dru\u017ebe. Sledili so filmi Poletni \u010das<\/strong> (L\u2019Heure d\u2019\u00e9t\u00e9, 2008; dru\u017einska drama z Juliette Binoche), Carlos <\/strong>(2010; televizijska miniserija o vzponu in padcu zloglasnega ‘mednarodnega terorista’ in medijskega zvezdnika ‘Carlosa \u0160akala’), Nekaj je v zraku <\/strong>(Apr\u00e8s mai, 2012; delno avtobiografski portret protikulture zgodnjih sedemdesetih, dobitnik nagrade za najbolj\u0161i scenarij v Benetkah), Oblaki nad Sils Mario<\/strong> (Sils Maria, 2014; preplet resni\u010dnosti in fikcije, v katerem se soo\u010dijo ikona evropskega avtorskega filma Juliette Binoche ter hollywoodski zvezdnici Kristen Stewart in Chlo\u00eb Grace Moretz) ter Osebna stilistka<\/strong> (Personal Shopper, 2016; nagrada za najbolj\u0161o re\u017eijo v Cannesu). Re\u017eiserjev zadnji film Dvojna \u017eivljenja<\/strong> je svetovno premiero do\u017eivel v tekmovalnem programu festivala v Benetkah.<\/p>\n

Olivier Assayas je napisal vrsto knjig, med drugim: Hong-Kong Cin\u00e9ma<\/em> (1984, v soavtorstvu s Charlesom Tessonom), Conversation avec Bergman<\/em> (1990, v soavtorstvu s Stigom Bj\u00f6rkmanom), \u00c9loge de Kenneth Anger<\/em> (1999), spomine Une adolescence dans l\u2019apr\u00e8s-mai<\/em> (2005) in zbirko esejev Pr\u00e9sences (2009).<\/em><\/p>\n

kritike<\/strong>
\n\u00bbDvojna \u017eivljenja<\/strong> je izvrstna komedija nravi in hkrati \u0161tudija, ki se osredoto\u010da na skupino Francozov in Francozinj srednjih let, pripadnikov srednjega razreda, ter na posledice, ki jih v njihovo \u017eivljenje vna\u0161a hiperpovezanost dana\u0161njega \u010dasa.\u00ab
\n– Piers Handling, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bbAli ljudi \u0161e zanimajo knjige (predmeti)? Si \u017eelijo leposlovja ali pa morda ne\u010desa, kar je bli\u017ee blogovskim spovedim in resni\u010dnostnim \u0161ovom? V de\u017eeli Prousta (na \u010digar delo ne moremo pomisliti, ne da bi se spomnili Marcelovega rokopisa, reproduciranega na naslovnicah \u0161tevilnih izdaj) so intermittences du coeur<\/em> kompleksen, duhovit in spremenljiv \u010dustveni teren, kamor Assayas za\u010drta to bistveno vpra\u0161anje. \/\u2026\/ To je obdobje post-resni\u010dnosti \u2013 briljantnega sarkazma, grenko-sladkih duhovitosti, zmerne ali strastne nejevere, premi\u0161ljenega skepticizma. Kot je v Assayasovih delih pogosto, sta zadnji zrni avtenti\u010dnosti vztrajno minevanje \u010dasa ter na\u010din, kako se slepo predajamo svojim intimnim \u010dustvom, \u010deprav so nestalna, podvr\u017eena vplivom, prehodna. \u017delja \u2013 ne njen objekt, ne njen prenos v knji\u017eno obliko, ne njen elektronski zapis \u2013 je okno proti vse bolj odmaknjeni ‘resni\u010dnosti’.\u00ab
\n– B\u00e9r\u00e9nice Reynaud, Senses of Cinema<\/em><\/p>\n

\u00bbOb\u010dinstvo se bo razdelilo \/\u2026\/ na tiste, ki se bodo v\u017eiveli v re\u017eiserjevo ne\u017eno satiro o bur\u017eoaznem belem intelektualnem mehur\u010dku, ter tiste, ki jim bo \u0161la na \u017eivce satirikova zelo o\u010ditna ume\u0161\u010denost v ta isti mehur\u010dek. Dejstvo, da Assayasova komedija govori tudi o tej nevarnosti \u2013 nezmo\u017enosti ube\u017eati tistemu, kar neki lik sijajno poimenuje ‘avtofikcija’ \u2013 bo obe strani samo \u0161e bolj prepri\u010dalo v svoj prav. \/\u2026\/ Film ni zgolj parodija na klepetave francoske izobra\u017eence. Ena izmed njegovih odlik \u2013 pravzaprav \u0161tevilnih odlik \u2013 je, da eno ob drugo postavi satiro in intelektualno debato. Vpra\u0161anja, o katerih liki razpravljajo ob kosilu in ve\u010derji, na podpisovanjih knjig in v radijskih intervjujih, so pere\u010da in vabijo k razmisleku. Ali splet in dru\u017eabna omre\u017eja ubijajo pismenost ali pa nas kot \u0161e nikoli doslej spodbujajo k branju, pisanju in razmi\u0161ljanju o tem, kako se izra\u017eamo? Ali vstopamo v svet post-resni\u010dnosti, kjer predsodki in la\u017ei \u0161tejejo ve\u010d kot prepri\u010danja in preudarnost? Ali internetni algoritmi, ki nam vsiljujejo vsebine, prevzemajo vlogo kritikov, kakr\u0161en sem sam? Assayas le polagoma pusti scenariju, da razkrije svoj komi\u010dni potencial. Plasti idej namre\u010d preprede s prisr\u010dnimi, inteligentnimi in seksi komi\u010dnimi elementi, ki pa nikoli ne gredo v \u0161kodo scenarija. \/\u2026\/ Po resnej\u0161ih premi\u0161ljanjih o dvojnih \u017eivljenjih v Oblakih nad Sils Mario <\/strong>in Osebni stilistki <\/strong>je plodoviti francoski re\u017eiser o\u010ditno za\u010dutil potrebo, da v svoj zadnji film vnese nekoliko lahkotnosti \u2013 in ta lahkotnost je nalezljiva. \/\u2026\/ Juliette Binoche je v odli\u010dni formi, ravno tako iskrivo komi\u010dna, kot je bila v \u017darku v srcu<\/strong> \/\u2026\/.\u00ab
\n– Lee Marshall, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Dvojna \u017eivljenja<\/strong> ni vdaja, pa tudi klic k oro\u017eju ne. To je zaskrbljen \u2013 a \u010dudno pomirjujo\u010d! \u2013 opomin, da je spremenljivost edina prava stalnica in da je plavati s tokom veliko la\u017eje, kot plavati proti njemu. Tega nih\u010de ne zna povedati bolje kot Assayas, pa \u010deprav je videti, kot da se sploh ne trudi.\u00ab
\n– David Ehrlich, IndieWire <\/em><\/p>\n

\u00bbAssayas je tak strokovnjak v pisanju, da te vse lahkotnej\u0161i ton ujame nepripravljenega. V enem hipu postavlja\u0161 pod vpra\u0161aj svoje mnenje o usodi knji\u017enic v digitalnih \u010dasih, \u017ee v naslednjem pa se na ves glas krohota\u0161 opolzki anekdoti, povezani z Belim trakom<\/strong> Michaela Hanekeja.\u00ab
\n– Jay Weissberg, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ ta \u010dudovito klepetava nova komedija vzdr\u017euje neustavljivo ploho besed, s \u010dimer se ume\u0161\u010da v veliko tradicijo gostobesednega francoskega filma, ki ga je Assayas \u017ee obiskal (najbolj znamenito v Poletnem \u010dasu<\/strong>; 2008) in ki sega vsaj do Erica Rohmerja.\u00ab
\n– Justin Chang, LA Times<\/em><\/p>\n

\u00bbV opisovanju konflikta med tiskanim in digitalnim Assayas sprejme premo\u010d slednjega, hkrati pa zavrne malodu\u0161en ali apokalipti\u010den pogled. Film, ki je posnet v zrnatem 16-mm formatu in poudarja pomen debate kot na\u010dina, kako ostati povezan z resni\u010dnostjo, predstavlja dejanje upora proti kapitalisti\u010dnemu imperativu, ki nas sili k vdaji.\u00ab
\n– Giovanni Marchini Camia, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbIzdaje, skoki \u010dez plot, spletke \u2026 Pred kuliso digitalne revolucije se odvije ironi\u010den vaudeville, ki ga Olivier Assayas snema kot triler.\u00ab
\n– Louis Guichard, T\u00e9l\u00e9rama<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film francoskega auteurja Olivierja Assayasa (Oblaki nad Sils Mario) je duhovita, pronicljiva in gostobesedna zgodba o seksu, la\u017eeh in literaturi v hitro spreminjajo\u010dem se digitalnem svetu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":89805,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/83319"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/89805"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=83319"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}