{"id":83300,"date":"2026-05-07T08:40:12","date_gmt":"2026-05-07T06:40:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/knjiga-slik\/"},"modified":"2026-05-07T08:48:18","modified_gmt":"2026-05-07T06:48:18","slug":"knjiga-slik","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/knjiga-slik\/","title":{"rendered":"Knjiga slik"},"content":{"rendered":"

iz prve roke<\/strong>
\u00bbVse se je za\u010delo z razmi\u0161ljanjem o petih prstih. Rekel sem si: naredili bomo film, v katerem bo pet prstov in tisto, \u010desar del so \u2013 roka. \/\u2026\/ Prvi prst so predelave, kopije; drugi prst je vojna, na\u0161el sem namre\u010d staro francosko besedilo Soir\u00e9es de Saint-P\u00e9tersbourg<\/em> [Joseph de Maistre, 1821, op. ur.]; tretji prst je Rilkejev verz (’tisto cvetje med tiri, v zmedenem vetru potovanj’<\/em>); \u010detrti prst je Montesquieujeva knjiga De l’esprit des lois<\/em>; peti prst je Centralna regija<\/strong>, film <\/strong>Michaela Snowa. \/\u2026\/ In potem sem se domislil, da je centralna regija pravzaprav ljubezen med mo\u0161kim in \u017eensko iz Dov\u017eenkove Zemlje<\/strong>. \/\u2026\/ Bolj kot karkoli drugega me zanimajo dejstva. In pri dejstvih ni zanimivo le, kaj se dogaja, ampak tudi, kaj se ne<\/em> dogaja. Oboje je treba povezati. Veliko se govori o tem, kaj se dogaja, zelo malo pa o tem, kaj se ne<\/em> dogaja. In to vodi v katastrofo. \/\u2026\/ Filmi ne bi smeli kazati samo tistega, kar se dogaja, ker to lahko vsak dan vidimo na Facebooku; morali bi kazati tisto, kar se ne<\/em> dogaja, tisto, \u010desar na Facebooku nikoli ne vidimo.\u00ab
– Jean-Luc Godard<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbNatan\u010dno petdeset let po tistem, ko je maja leta 1968 poskrbel za prekinitev [canskega] festivala, se Godard vra\u010da s \u0161e eno non\u0161alantno provokacijo. Iz enciklopedi\u010dne zbirke filmskih odlomkov, reporta\u017e in viralnih posnetkov je ustvaril spoj mra\u010dne lepote in brutalnih rezov v esejisti\u010dnem duhu njegovega magnum opusa Zgodovine filma<\/strong> (1989\u201399). Knjiga slik<\/strong> \/\u2026\/ je med drugim meditacija o nasilju reprezentacije, o nujnosti in nemo\u017enosti zgo\u0161\u010devanja izku\u0161enj v besede in podobe.\u00ab
– Denis Lim, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbKo filmsko zgodovino osredoto\u010di na drugo svetovno vojno, holokavst, atomsko bombo in hladno vojno, Godard ustvari alternativno zgodovino, ki grehe filmske umetnosti pove\u017ee s politi\u010dnimi. Spotoma obudi tudi lastno umetni\u0161ko pot in si zami\u0161lja \u2013 celo med evociranjem lastne krhkosti \u2013 velikanske spremembe tako v filmu kot v \u0161ir\u0161i dru\u017ebi.\u00ab
– Richard Brody, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ prekipevajo\u010d rekviem za svet, obseden z uni\u010denjem \u2013 drugega, samega sebe, planeta.\u00ab
– James Quandt, The Globe and Mail<\/em><\/p>\n

\u00bbNedvomno najbolj eksperimentalen film, kar jih je bilo kdaj prikazanih v canskem tekmovalnem sporedu. \/\u2026\/ Knjiga slik<\/strong> deluje kot zapiski iz podzemlja, kot film iz bunkerja, ki sku\u0161a zbrati filmske ostanke \u010dlove\u0161tva iz 20. in 21. stoletja in se iz njih nekaj nau\u010diti. To je ravno tako ‘Godardov film’ kot ‘Godardova raziskava’, delo poeti\u010dne u\u010denosti, ki je pre\u017eeto tako z obupom kot upanjem.\u00ab
– Daniel Kasman, Notebook, MUBI<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ meditacija v sliki, zvoku, besedilu in divjih barvah, ki deluje neobvladljivo hardcore<\/em> celo ob delih, kakr\u0161ni sta Film socializem<\/strong> in 3D eksperiment Zbogom jeziku<\/strong>. \/\u2026\/ \u010ce \u017ee kaj, bi Knjigo slik<\/strong> lahko opisali kot neocenljivo, saj se upira obi\u010dajnemu presojanju in vrednotenju; sre\u010danje s tako neizprosno konfrontativnim filmom umetnika, ki ne ka\u017ee najmanj\u0161ega znaka meh\u010danja, bo za mnoge prava no\u010dna mora, ampak da \u2013 za \u0161tevilne druge bo to velik privilegij in u\u017eitek.\u00ab
– Jonathan Romney, Screen International<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce ga ne more razumeti Jonathan Romney, kak\u0161no upanje ostaja nam? A to je pravzaprav eden od ne\u0161tetih u\u017eitkov filma. \u017de mogo\u010de, da se v neprestanem bombardiranju s tekstom, zvokom in sliko skriva neka logika, a vsak gledalec bo moral najti svoj pomen. Kar iz vsega naredi film, pa je to, da ga postane razburljivo gledati, poslu\u0161ati in \u010dutiti. To je skrajno begajo\u010da, vendar tudi vznemirljiva in navdu\u0161ujo\u010da izku\u0161nja in ne pride mi na misel veliko nedavnih obiskov kina, o katerih bi lahko rekel kaj takega. \/\u2026\/ Med projekcijo sem ob glasnem butanju stolov, s katerih so nekateri be\u017eali na varno, pogosto pomislil na besede Aleksandra Sokurova. Sedem mesecev kasneje med spopadanjem s filmom in njegovo zapleteno, labirintno naravo \u0161e vedno razmi\u0161ljam o njih: ‘Ne bi se smeli bati te\u017ekih filmov, ne bi se smeli bati, da nas film ne bo zabaval’<\/em>.\u00ab
– Jason Wood, Notebook, MUBI<\/em><\/p>\n

\u00bbV drugi polovici Godard zavije v nepri\u010dakovano smer s serijo treso\u010dih sekvenc, poplavo skrbno zmontiranih podob iz zakladnice arabskih filmov. \/\u2026\/ ‘Islam priteguje politi\u010dno pozornost,’<\/em> pravi Godard v nekem trenutku, ‘arabski svet pa je predvsem okrasje in pokrajina.’<\/em> Zadnje poglavje Knjige slik<\/strong> se izka\u017ee za dekonstrukcijo ne le arabske zgodbe, kakr\u0161no vse od izuma filma posreduje Zahod, pa\u010d pa tudi zahodnega nadzora nad filmsko zgodovino. Arabske filme so zgodovinarji in akademiki z Zahoda od nekdaj ignorirali. Podobe, ki jih Godard tu vpeljuje, so ve\u010dini teh kritikov, ki so o filmu poeti\u010dno lepore\u010dili, neznane. Knjiga slik<\/strong> ni le poziv k preoblikovanju filmske zgodovine in k obuditvi arabskega pogleda, to je tudi provokativen pogled na predsodke in ignoranco zahodne kulture. Ne moremo imeti prihodnosti, \u010de ne poznamo svoje preteklosti \u2013 in kot namiguje Godard, je prihodnost v arabskem svetu.\u00ab
– Joseph Fahim, Middle East Eye<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav besede Eliasa Canettija, citirane tik pred zaklju\u010dno \u0161pico, odmevajo tragi\u010dno resni\u010dno (‘Nikoli nismo dovolj \u017ealostni, da bi bil svet bolj\u0161i’<\/em>), Godard svoj morda zadnji film zaklju\u010di s pozivom, ki si ga velja zapomniti; ne le v povezavi s filmsko umetnostjo, pa\u010d pa v smislu vseh gibanj za pravico, vseh trenutkov \u017eivljenja: ‘Tudi \u010de ni\u010d ne bi bilo tako, kot smo upali, da bo, se na\u0161i upi ne bi spremenili.<\/em>‘\u00ab
– Erika Balsom, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbVedno ste bili ‘v’ zgodovini, saj verjamete, da je to tisto, \u010demur bi morala slu\u017eiti filmska umetnost. \u017de od Zgodovin filma <\/strong>naprej je \u0161lo predvsem za to, manj pa za cinefilijo in njene male zgodbice (sicer sploh ne slabe). Tokrat postane zgodovina sama snov. Pravzaprav se ne obra\u010date stran od filma, preprosto ne gre ve\u010d za najve\u010djo ljubezen.\u00ab
– iz pisma Bernarda Eisenschitza<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00bbNi\u010d drugega kot ti\u0161ina, samo revolucionarna pesem, zgodovina v petih poglavjih, kot pet prstov na roki.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"featured_media":83301,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/83300"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/83301"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=83300"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}