{"id":83277,"date":"2020-01-03T13:03:22","date_gmt":"2020-01-03T12:03:22","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/112\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:38","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:38","slug":"112","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/112\/","title":{"rendered":"112"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Operater v klicnem centru, nekdanji policist Asger Holm, prejme klic ugrabljene \u017eenske. Ko se zveza nenadoma prekine, za\u010dne Asger mrzli\u010dno iskati \u017ertev in njenega ugrabitelja. A kmalu ugotovi, da je primer veliko bolj zapleten, kot je sprva mislil.<\/p>\n

Eden najbolj nagrajevanih prvencev lanskega leta; minimalisti\u010den danski krimi\u010d, kjer ima policist v napeti tekmi s \u010dasom na voljo le eno orodje: telefon.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbIdejo za film sem dobil, ko sem naletel na posnetek resni\u010dnega klica v sili. Ugrabljena \u017eenska je klicala iz avta, in ker je sedela poleg ugrabitelja, je govorila v \u0161ifrah. Sprva me je zgolj prevzela napetost situacije, kot bi pa\u010d vsakogar. Potem pa sem za\u010del razmi\u0161ljati, zakaj je posnetek pravzaprav tako intriganten. \u010ceprav sem poslu\u0161al le zvo\u010dni zapis, se mi je zdelo, kot da dejansko vidim podobe. Videl sem \u017eensko, videl sem avto, v katerem se je peljala, cesto, po kateri je vozil avto, in celo ugrabitelja, ki je sedel poleg nje. Spoznal sem, da bi prav vsak \u010dlovek, ki bi poslu\u0161al ta posnetek, videl druga\u010dne podobe: druga\u010dno \u017eensko, druga\u010dnega ugrabitelja in tako dalje. Pomislil sem: kaj \u010de bi uporabil to idejo o miselnih podobah in posnel film? Z 112<\/strong> sem hotel ustvariti napet triler, ki ga poganjajo liki, predvsem pa film, ki bi prav vsakemu gledalcu ponudil edinstveno izku\u0161njo.\u00ab
– Gustav M\u00f6ller<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Gustav M\u00f6ller (rojen leta 1988 v G\u00f6teborgu) je leta 2015 diplomiral na Danski filmski \u0161oli. Psiholo\u0161ki triler 112<\/strong> je njegov celove\u010derni prvenec, premierno pa so ga predstavili na festivalu v Sundanceu, kjer je prejel tudi nagrado ob\u010dinstva in tako za\u010drtal uspe\u0161no festivalsko pot.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbM\u00f6ller postre\u017ee s privla\u010dno pripovedjo, pri \u010demer do zadnjega trenutka spretno prikriva brutalno resnico. A film spodkoplje gledal\u010deva pri\u010dakovanja, ko zaplete konvencijo kriminalne drame, po kateri je strumni mo\u017eakar, ki povozi birokracijo, da bi opravil svojo dol\u017enost, vedno junak.\u00ab
– April Wolfe, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbTa film ima nekaj, kar bi delovalo tudi kot vrhunska radijska igra, a potem bi bili prikraj\u0161ani za dramo, ki se odvija na stoi\u010dno trpe\u010dem obrazu na\u0161ega razrvanega junaka.\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bb112<\/strong> je predvsem prilo\u017enost za Cedergrena, da poka\u017ee svoje igralske sposobnosti \/…\/. Ko s hladne zadr\u017eanosti preklopi na prepoteno silovitost, poskrbi za \u010dustveno ogrodje zgodbe o \u010dloveku, \u010digar iskreni nameni lahko v vsakem trenutku bodisi razre\u0161ijo situacijo ali pa vse skupaj po\u017eenejo v pogubo.\u00ab
– Eric Kohn, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bb112<\/strong> je film, ki podobno kot Locke<\/strong> gledalsko izku\u0161njo pribli\u017ea bralski \u2013 vidite le policista v klicnem centru, vse ostalo se zgodi v va\u0161i glavi. Scenarij je skrbno dodelan in poln presenetljivih obratov, ki gledalca vseskozi dr\u017eijo v napetosti. Posebna pozornost je posve\u010dena motivaciji in karakterizaciji glavnega lika, ki v gledalcu vse bolj budi dvom, ali naj sploh navija zanj ali ne. Asger je v enaki poziciji kot ob\u010dinstvo: situacijo, ki se odvija na drugi strani signala, si zgolj predstavlja in vanjo projicira svoje \u017eelje (na primer to, da bi se izkazal in si zagotovil odpustek za pretekle prenagljene odlo\u010ditve) in predsodke (na primer tega, da je \u017eenska vedno \u017ertev in mo\u0161ki vedno krvnik). Ne pomisli pa, da se je morda ponovno prenaglil in da dober namen \u0161e ne pomeni nujno dobro opravljene naloge.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbPrednost omejitve kriminalne pripovedi na prizori\u0161\u010de ene pisarne je v tem, da lahko na povsem naraven na\u010din prikriva\u0161 informacije pred protagonistom in posledi\u010dno tudi pred ob\u010dinstvom. Strah pred neznanim je mo\u010dno oro\u017eje in re\u017eiser ve\u0161\u010de upravlja z njim. Ves \u010das po kapljicah odmerja klju\u010dne trenutke in p\u00f3zna razkritja, ki grozijo, da bodo celoten potek zgodbe postavila na glavo.\u00ab
– Gus Edgar-Chan, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbKar vse skupaj naredi tako zelo privla\u010dno, je vrhunska igra Jakoba Cedergrena \/…\/. Detajli njegove obrazne mimike \u2013 trzljaj, rahel utrip \u017eile na \u010delu \u2013 nas dr\u017eijo v napetosti ravno toliko kot policijski pregoni, ki nam jih ni dano videti. \/…\/ V telefonskih pogovorih se Asger mo\u010dno oddalji od uradne policijske doktrine ravnanja v primeru ugrabitve. Je Asger dobri\u010dina, ki se trudi bolj, kot bi se bilo treba, ali pa je zaslepljen z nevarno vizijo sebe kot policista, poklicanega, da na lastno pest opravi s \u010dlove\u0161kim zlom?\u00ab
– Cath Clarke, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, po malem skandinoir, po malem radijska igra v realnem \u010dasu, po malem teater zvoka, po malem \u0161tudija filmske askeze, po malem proceduralni triler, po malem parafraza holivudske noir klasike Oprostite, napa\u010dna \u0161tevilka<\/strong> (1948), po malem inverzija filma Locke<\/strong>, dogajanje v tistem mra\u010dnem belem kombiju prepu\u0161\u010da gledal\u010devi domi\u0161ljiji, a tudi sam Holm, \/…\/\u00a0 kmalu ugotovi, da klic v sili ni ravno objektivna slika dogajanja in da je to, kako vidi to, \u010desar ne vidi, le produkt njegovih notranjih napetosti, predsodkov, fantazij, omejenosti in tesnob. Ne, 112<\/strong> ni le dirka s \u010dasom, temve\u010d tudi moralni puzzle, v katerem krivda in nedol\u017enost dirkata tako s patriarhalno spolno politiko kot s Holmovim pretiranim v\u017eivetjem v vlogo odre\u0161itelja, zato tudi ves tisti napeti telefonski pogovor zveni kot dolgo, no\u010dno, mu\u010dno zasli\u0161evanje. Ni\u010d, prtlja\u017enik belega kombija, iz katerega se javlja \u017eenska, se prelevi v Solaris<\/strong>. Ko \u201csre\u010da\u201d \u017eensko, zaprto v prtlja\u017eniku, sre\u010da \u017eensko, s katero bi pre\u017eivel \u017eivljenje.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbGlavni vir dramati\u010dnosti je v tem, da \u00bbmanjka slika\u00ab. Ali v neujemanju med zvokom in sliko. To seveda nima nobene zveze z asinhonizmom, saj gre za to, da zvok oziroma glasovi (\u017eenski in drugi) tako prikrivajo, kot razkrivajo to, kar se zunaj kadra, zunaj vidnega polja dogaja; zamujanje razkrivanja za prikrivanjem (to niti ni namerno) pa je lahko usodno.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n


<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Eden najbolj nagrajevanih prvencev lanskega leta; minimalisti\u010den danski krimi\u010d, kjer ima policist v napeti tekmi s \u010dasom na voljo le eno orodje: telefon.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":83278,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/83277"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/83278"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=83277"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}