{"id":8293,"date":"2020-01-03T13:12:20","date_gmt":"2020-01-03T12:12:20","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/20-000-dni-na-zemlji\/"},"modified":"2020-01-03T13:42:59","modified_gmt":"2020-01-03T12:42:59","slug":"20-000-dni-na-zemlji","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/20-000-dni-na-zemlji\/","title":{"rendered":"20.000 dni na Zemlji"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Film<strong> <\/strong>opisuje nami\u0161ljeni dan<strong> <\/strong>v \u017eivljenju glasbenika in kulturne ikone Nicka Cava, od jutranjega zvoka budilke do no\u010dnega sprehoda po pla\u017ei. Cave se med brskanjem po osebnem arhivu spominja svojih bolj divjih let, se v pogovoru s psihoanalitikom vra\u010da v svoje otro\u0161tvo ter se v sanjskih prizorih pomenkuje z &#8216;duhovi&#8217; iz preteklosti: rednim sodelavcem Warrenom Ellisom, igralcem Rayem Winstonom, biv\u0161im \u010dlanom benda Blixo Bargeldom ter s Kylie Minogue, s katero je zapel svoj najve\u010dji hit <em>Where the Wild Roses Grow<\/em> \u2013 poleg tega pa v \u017eivo izvede tudi nekaj komadov s svojega zadnjega studijskega albuma.<strong><\/strong><\/p>\n<p>20-tiso\u010di dan v \u017eivljenju glasbene legende Nicka Cava. <em>\u00bbTa dan je hkrati bolj in manj resni\u010den, bolj in manj zanimiv kot moj dejanski dan \u2013 odvisno, kako gleda\u0161.\u00ab<br \/><\/em><\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>20.000 dni iz naslova filma se nana\u0161a na \u010das, ki ga je Cave po lastnih izra\u010dunih pre\u017eivel od rojstva do za\u010detka snemanja svojega petnajstega studijskega albuma<em> <\/em><em>Push The Sky Away.<\/em><\/p>\n<p>\u017dve\u010dilni gumi Nine Simone, ki ga je neko\u010d shranil Cavov prijatelj Warren Ellis (zgodbo lahko sli\u0161ite v filmu), je navdihnil nastanek partnerskega projekta <a title=\"Museum of Important Shit\" href=\"http:\/\/www.20000daysonearth.com\/museum\/\" target=\"_blank\"><strong>Museum of Important Shit<\/strong><\/a>.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbNisva hotela narediti &#8216;fenovskega&#8217; filma. Ne gre za biografijo in \u010de vas zanimajo dejstva o Nicku, jih tu ne boste na\u0161li. \u017delela sva narediti portret zanimivega in navdihujo\u010dega umetnika ter njegovega ustvarjalnega procesa. Teme, ki so naju zanimale, so univerzalne; z njimi se lahko vsi poistovetimo. Zanimalo naju je, na kak\u0161en na\u010din se odlo\u010dimo pre\u017eiveti svoj \u010das na Zemlji, kaj nas dela tak\u0161ne, kakr\u0161ni smo, in kako lahko postanemo \u010dlovek, kakr\u0161en \u017eelimo biti. \/\u2026\/ Nisva se \u010dutila dol\u017ena povedati &#8216;zgodbe Nicka Cava&#8217;, ostati zvesta njegovi biografiji ali jo celo vklju\u010diti. Nick je \u017ee ve\u010d kot trideset let mojstrski pripovedovalec zgodb, ki prepleta resnice in neresnice, predeluje mite in ustvarja sodobne legende. Zvesta sva hotela ostati duhu Nickove zgodbe in ne dejstvom. Resnica ni pomembna. \/\u2026\/ Pogledala sva si nekaj filmov, iz katerih sva \u010drpala navdih.<strong> The Song Remains\u00a0the\u00a0Same<\/strong>\u00a0o Led Zeppelin \/\u2026\/, Scorsesejev film o The Rolling Stones <strong>Shine\u00a0a\u00a0Light<\/strong> \/\u2026\/, <strong>Sympathy for the Devil<\/strong>\/<strong>One Plus One<\/strong>, ki ga je o isti skupini posnel Jean-Luc Godard \/\u2026\/ ter <strong>O Lucky Man<\/strong> Lindsayja Andersona. \/\u2026\/ Rezultati teh filmov niso bili nujno v skladu z njihovimi ambicijami, vendar pa nam sporo\u010dajo, da nas ni\u010d ne bi smelo odvrniti od norih, drznih namenov. \/\u2026\/ Nick ne zna igrati, je pa briljanten kot Nick Cave. Zato sva si morala izmisliti situacije, ki bi imele v sebi vsaj kan\u010dek realnosti in bi ga vsaj malo presenetile, tako da bi se lahko nanje pristno in spontano odzval \/\u2026\/.\u00ab<br \/>&#8211; Iain Forsyth in Jane Pollard, re\u017eiserja in soscenarista<\/p>\n<p>\u00bb\u010ceprav gre na neki na\u010din za fikcijo, je film obenem zelo resni\u010den. V tem je njegova lepota. S pomo\u010djo fikcije smo se pribli\u017eali resnici in film v bistvu govori o tem. Pod vpra\u0161aj postavlja pomen resni\u010dnega sveta v nasprotju z izmi\u0161ljenim, oziroma sku\u0161a najti prostor, kjer se ta dva svetova sre\u010data. Iz teh umetno ustvarjenih trenutkov je nastalo nekaj zelo surovega in razsvetljujo\u010dega. \/\u2026\/ Ustvarjalni proces hkrati je in ni skrivnosten. Po eni strani pomeni preprosto sedeti in delati. Po drugi strani pa ima v sebi nekaj magi\u010dnega. Iain in Jane sta to hotela ujeti na zanimiv in neekspliciten na\u010din. Tako sta razkrila veliko ve\u010d kot obi\u010dajne biografije, ki povsem razgalijo svoj subjekt. Film ima v sebi nekaj<strong> <\/strong>\u010dudovito prebrisanega.\u00ab<br \/>&#8211; Nick Cave<\/p>\n<p><strong>portret avtorjev<\/strong><br \/>Vizualna umetnika Iain Forsyth (1973) in Jane Pollard (1972) sodelujeta vse od sredine devetdesetih let, ko sta se sre\u010dala med \u0161tudijem na londonski univerzi Goldsmiths. Njuna dela hranijo institucije po vsem svetu, vklju\u010dno z Galerijo Tate, nedavno pa so se uvrstila v o\u017eji izbor za presti\u017eno Jarmanovo nagrado. Veliko vlogo pri njunem ustvarjanju igra glasba. Uveljavila sta se z rekonstrukcijami pomembnih kulturnih dogodkov, kakr\u0161en je kriti\u0161ko priznani performans <em>A Rock \u2018N\u2019 Roll Suicide<\/em>, poustvaritev zadnjega nastopa Davida Bowieja v vlogi Ziggyja Stardusta. Med drugim sta sodelovala z glasbeniki Scottom Walkerjem, Jasonom Piercom (iz benda Spiritualized), Gilom Scott-Heronom ter Benom Drewom (znanim tudi kot Plan B). S Cavom sta posnela \u017ee serijo kratkih filmov <strong>Do you love me like I love you<\/strong>, <strong>20.000 dni na Zemlji<\/strong> pa je njun prvi celove\u010derec.<em> <\/em>Ve\u010d na <strong><a href=\"http:\/\/www.iainandjane.com\">www.iainandjane.com<\/a><\/strong>.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbRahlo sarkasti\u010dni, presenetljivo duhoviti Cave \/\u2026\/ v tem kvazidokumentarcu hkrati podpihuje in satirizira lastni mitolo\u0161ki status \/\u2026\/. Film, ki se niti ne pretvarja, da nam bo pomagal pokukati za zaveso zvezdni\u0161tva in uzreti &#8216;pravega&#8217; Cava, ponudi nekaj veliko bolj\u0161ega kot resni\u010dnost: do popolnosti odigrano vlogo filozofsko-dekadentnega, rockovskega bo\u017eanstva. Oh, pa tudi glasbena podlaga je super.\u00ab<br \/>&#8211; Ana Jurc, <em>MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>20.000 dni na Zemlji<\/strong> lahko gledamo kot pristen la\u017eni dokumentarec ali pa kot la\u017een pristni dokumentarec, v obeh primerih pa je to raziskovanje ustvarjalnih vzgibov indie rock zvezdnika Nicka Cava nenavaden in nekonvencionalen filmski podvig ter v vseh pogledih drzen film.\u00ab<br \/>&#8211; Kenneth Turan, <em>Los Angeles Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTa ustrezno intenzivna in inovativna \u0161tudija pionirskega rock poeta Nicka Cava si igrivo nadene krinko fikcije, obenem pa ve\u010d kot izpolnjuje zahteve biografskega dokumentarca.\u00ab<br \/>&#8211; Rob Nelson, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTisto, zaradi \u010desar je <strong>20.000 dni na Zemlji<\/strong> tako edinstven film, je dejstvo, da ponudi celovito \u0161tudijo \u010dloveka in njegove umetnosti, hkrati pa ustvari iluzijo, da je nastal organsko \u2013 iz pesni\u0161kih tuhtanj, naklju\u010dnih sre\u010danj, sanjskih obiskov in dobre stare freudovske psihoanalize. \/\u2026\/ Dolgoletni Cavovi obo\u017eevalci bodo uro\u010deni \u2013 skupaj s po\u0161tenim dele\u017eem gledalcev, ki jih bo pritegnil edinstven vpogled v umetnikove misli.\u00ab<br \/>&#8211; David Rooney, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm je uspe\u0161en v \u0161tevilnih pogledih: kot u\u010dbenik o Cavu za tiste, ki ga ne poznajo, kot spominek za obo\u017eevalce s prepri\u010dljivimi izvedbami najbolj\u0161ih komadov z njegovega zadnjega albuma <em>Push the Sky Away<\/em> in kot vznemirljiv, mojstrski izdelek za estete, ki jih zanima fluidno razmerje med umetnikom, ob\u010dinstvom in trgom.\u00ab<br \/>&#8211; Trevor Johnston, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNajbolj sofisticirana biografija o rock umetniku, kar jih je bilo kdaj narejenih. \/\u2026\/ Izjemen film.\u00ab<br \/>&#8211; Nick James, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bbVerjetno najbolj\u0161i glasbeni dokumentarec, kar sem jih kdaj videla. \/\u2026\/ Veliko ve\u010d kot zgolj glasba. \u010cudovito narejen.\u00ab<br \/>&#8211;\u00a0Wendy Mitchell,\u00a0<em>Screen International<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ ta elegantna \u0161tudija je bolj kot dokumentarec videti kot skrajno insceniran triler, primer razmi\u0161ljujo\u010dega pode\u017eelskega filma noir: Cave med vo\u017enjo po de\u017eevni obali spominja na pla\u010danega morilca, na poti, da se znebi \u017ertve na obrobju predmestnega Hova.\u00ab<br \/>&#8211; Jonathan Romney, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ ta kompakten, begajo\u010d in pogosto \u010dudovit film \u2013 podoben melanholi\u010dni in tesnobni pesmi Nicka Cava ali pa slastni \u010dokoladi z \u017eivimi insekti v sredici \u2013 nas spomni, da so bog, resni\u010dnost, glasba, zgodbe in svet le stvari, ki si jih izmi\u0161ljamo, da bi se z njimi tola\u017eili na skrivnostni poti od rojstva do smrti.\u00ab<br \/>&#8211; Andrew O\u2019Hehir, <em>Salon<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNick Cave ni kratkoviden, a publike ne vidi \u2013 gleda le prvo vrsto. Strah pred tem, da bi v prvi vrsti kdo zazehal, ima \u010dude\u017eno mo\u010d. In ta teror prve vrste iz njega potegne najbolj\u0161e. Ta teror ga transformira. Ta teror ga prelevi v Nicka Cava. Ta teror mu omogo\u010di, da izgleda kot igralec, ki ekstati\u010dno verjame, da je angle\u0161ki kralj.\u00ab ZA+<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbIn film na sti\u010di\u0161\u010du realnosti in fikcije po\u010dne prav to, obnavlja in utrjuje kult osebnosti in to naredi na pesniku lasten in njegovi umetnosti homogen na\u010din. <strong>20.000 dni na Zemlji <\/strong>je ve\u010d kot klasi\u010dni dokumentarec za zaprise\u017eene obo\u017eevalce, je hkrati avdio vizualna farsa in obenem samozavedajo\u010da, trezna sinteza in posnemanje tega, kar Nick Cave je.\u00ab<br \/>&#8211; Matev\u017e Jerman, <em>RA Ars<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMorda je prav odsotnost hollywoodske pateti\u010dne zgodbe o preboju iz rev\u0161\u010dine, o prehodu med zvezde ali o trpljenju, iz katerega ga je odre\u0161ila glasba, razlog, da dokumentarec lahko tudi razo\u010dara, a po drugi strani ga prav to re\u0161uje. Cave ni zgodba o trpljenju, ki je navdihnilo velika umetni\u0161ka dela, temve\u010d je zgodba o intelektualcih, o ljudeh, ki odvisnost od droge jemljejo kot poklic \/\u2026\/, in o ljudeh, ki se pustijo odnesti \u010daru ob\u010dinstva, a se hkrati tudi zavedajo svojih omejitev.\u00ab<br \/>&#8211; Deja Crnovi\u0107, <em>PlanetSiol<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKot vse, kar Cave po\u010dne, je tudi to samosvoje, polno simbolizma, \u0161okantno, eksplicitno in hkrati nedore\u010deno, izpiljeno in natan\u010dno zre\u017eirano. In zabavno. Obvezen ogled za vsakogar, ki je kdaj u\u017eival ob njegovi glasbi in nastopih.\u00ab<br \/> Igor Harb, <em>Vikend<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>20-tiso\u010di dan v \u017eivljenju glasbene legende Nicka Cava. \u00bbTa dan je hkrati bolj in manj resni\u010den, bolj in manj zanimiv kot moj dejanski dan \u2013 odvisno, kako gleda\u0161.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8294,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8293"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8294"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8293"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}