{"id":8287,"date":"2020-01-03T13:12:20","date_gmt":"2020-01-03T12:12:20","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/igra-imitacije\/"},"modified":"2020-01-03T13:42:58","modified_gmt":"2020-01-03T12:42:58","slug":"igra-imitacije","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/igra-imitacije\/","title":{"rendered":"Igra imitacije"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Film pripoveduje malo znano zgodbo o Alanu Turingu, genialnem matematiku, ki ga je britanska vojska med drugo svetovno vojno najela, da bi razvozlal sporo\u010dila nem\u0161kega \u0161ifrirnega stroja Enigma. Turing se je s pisano dru\u0161\u010dino strokovnjakov podal v napeto bitko s \u010dasom, a uspeh, ki ga je nazadnje dosegel, je moral ostati strogo varovana dr\u017eavna skrivnost. Njegovo delo je bistveno pripomoglo k skraj\u0161anju druge svetovne vojne in re\u0161ilo \u0161tevilna \u017eivljenja, stroj, ki ga je izna\u0161el, pa velja za prototip sodobnega ra\u010dunalnika. Leta 1952 so Turinga aretirali in obsodili zaradi homoseksualnosti. Dve leti kasneje je naredil samomor.<\/p>\n

Igra imitacije <\/strong>je zgodba o Alanu Turingu, britanskem matematiku, kriptografu in dolgo zamol\u010danem junaku druge svetovne vojne, ki je razbil kodo nacisti\u010dnega \u0161ifrirnega stroja Enigma, sam pa ostal velika uganka. Film je prejel oskarja za najbolj\u0161i prirejeni scenarij.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Zgodovinarji ocenjujejo, da je de\u0161ifriranje Enigminih sporo\u010dil vojno skraj\u0161alo za ve\u010d kot dve leti in re\u0161ilo vsaj 14 milijonov \u017eivljenj. Turingovo delo je ostalo dr\u017eavna tajnost do sredine 90-ih let. Navdihnilo je cele generacije raziskav, povezanih z napravami, ki so postale znane kot ‘Turingovi stroji’. Danes jim pravimo ra\u010dunalniki.<\/p>\n

Film je dobil naslov po testu, o katerem je Alan Turing pisal v svoji razpravi o umetni inteligenci Computing Machinery and Intelligence <\/em>(1950). Pri tej metodi mora spra\u0161evalec na podlagi pisnih odgovorov ugotoviti, ali se pogovarja s strojem ali s \u010dlovekom. Test, ki naj bi odgovoril na vpra\u0161anje, ali ra\u010dunalniki lahko razmi\u0161ljajo, danes poznamo pod imenom ‘Turingov test’.<\/p>\n

Po enoletni hormonski terapiji, ki mu jo je odredila vlada, je Alan Turing leta 1954 naredil samomor, star 41 let. Bil je eden izmed pribli\u017eno 49.000 homoseksualnih mo\u0161kih, ki so bili med letoma 1885 in 1967 po takratnem britanskem zakonu obsojeni zaradi t. i. ‘velike nespodobnosti’. Leta 2013 je kraljica Elizabeta II. Turinga posmrtno pomilostila.<\/p>\n

Spletna stran, ki jo ureja matematik in gejevski aktivist Andrew Hodges, avtor knji\u017ene predloge Alan Turing: The Enigma<\/em> (1983): http:\/\/www.turing.org.uk\/<\/a><\/strong><\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbFilm je poklon druga\u010dnosti. Govori o tem, kako pomembno je imeti v dru\u017ebi ljudi, ki razmi\u0161ljajo druga\u010de in se ne uklanjajo pravilom. \/\u2026\/ Z Moorom nisva hotela narediti biografije. Preplesti sva \u017eelela elemente vojne zgodbe, vohunskega filma, ljubezenske zgodbe ter temo \u010dlovekovih pravic. \/\u2026\/ Ljudje pri\u010dakujejo, da bo zgodba \u017ealostna, a ni. Hoteli smo narediti zabaven film z veliko humorja. Zame je to film o upanju.\u00ab
– Morten Tyldum, re\u017eiser<\/p>\n

\u00bbTuring je bil obseden s kodami, ugankami in igricami, zato smo film zasnovali kot nekak\u0161no ‘igro imitacije’, v kateri smo uporabili odlomke iz razli\u010dnih obdobij, gledalec pa mora sestaviti del\u010dke in re\u0161iti uganko \u2013 uganko Alana Turinga.\u00ab
– Graham Moore, scenarist<\/p>\n

portret avtorja
Igra imitacije<\/strong> je angle\u0161ko govore\u010di debi norve\u0161kega re\u017eiserja Mortena Tylduma (1967). Tyldum je ob\u010dinstvo navdu\u0161il \u017ee s svojim celove\u010dernim prvencem, komedijo Buddy <\/strong>(2003), njegov tretji celove\u010derec, akcijski triler Hodejegerne<\/strong> (2011), pa je postal najbolj uspe\u0161en norve\u0161ki film vseh \u010dasov.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbIgro imitacije<\/strong> bi lahko na prvi pogled \/\u2026\/ uvrstili v tisti prikladni \u017eanr biografij o trpe\u010dem geniju, ki v \u010dasu oskarjev rastejo kot plevel. Vendar to ne bi bilo po\u0161teno do filma, ki v vseh pogledih preka\u0161a druge primerke tega \u017eanra. \/\u2026\/ Kritiki ne bodo potrebovali Turingovega stroja, da bi odkrili enega najbolj premi\u0161ljenih in tanko\u010dutnih filmov leta ali enega najbolj\u0161ih in najbolj karizmati\u010dnih igralskih nastopov.\u00ab
– Richard Corliss, Time<\/em><\/p>\n

\u00bbNesporen u\u017eitek je potopiti se v \u017eivahen vohunski triler, ki nam ga postre\u017eejo strokovnjaki. Igra imitacije<\/strong> je resni\u010dna zgodba, ki gledalca vsrka vase s prepletom vrtoglave napetosti in surovih \u010dustev. \/\u2026\/ Hudomu\u0161ni scenarij novinca Grahama Moora ubla\u017ei ob\u010dutek zatohle kostumske drame, norve\u0161ki re\u017eiser Morten Tyldum pa svojo nalogo izpelje s samozavestnim mojstrstvom ter \/\u2026\/ ustvari film, ki vibrira z energijo. \/\u2026\/ Gonilna sila filma je Cumberbatch, velik igralec, katerega talent tu zablesti v polnem sijaju. To je eksplozivna, \u010dustveno kompleksna igralska predstava. \/\u2026\/ Na velikem platnu \u017ee dolgo nismo videli tako vznemirljivega intelektualnega spopada. Nekateri kritiki so ta mo\u017eganski izziv odpravili kot brezupno staromoden film. Ha! \u010ce je to res, naj \u017eivi retro!\u00ab
– Peter Travers, Rolling Stone<\/em><\/p>\n

\u00bbVrhunec kariere Benedicta Cumberbatcha in najbolj\u0161i britanski film leta. \/\u2026\/ Mojstrsko zre\u017eiran do najmanj\u0161e podrobnosti. Klasika. \/\u2026\/ Naj bo triler, kostumska drama ali dru\u017ebeno anga\u017eiran film, Igra imitacije<\/strong> sledi konvencijam in kodam \u017eanra, ne da bi kdajkoli zdrsnila v kli\u0161e.\u00ab
– Kaleem Aftab, The Independent<\/em><\/p>\n

\u00bbIgra imitacije<\/strong> je po eni strani \u0161e ena vojna biografija o boju in zmagi, po drugi strani pa ostra obsodba predsodkov in strahu kot sovra\u017enikov znanstvenega napredka in narodovega uspeha. Turingova zgodba bo v spomin morda priklicala pretencioznega in sentimentalnega oskarjevca \u010cudoviti um <\/strong>Rona Howarda, a Tydlum z njo ustvari nekaj veliko mo\u010dnej\u0161ega in veliko bolj\u0161ega: poka\u017ee nam ne le Turingov \u010dudoviti um, pa\u010d pa tudi ne tako \u010dudoviti svet, v katerem je moral \u017eiveti, dokler ni mogel ve\u010d nositi svojega bremena. Igra imitacije<\/strong>, mo\u010dan, zmagoslaven in tragi\u010den film, ne pripoveduje le o \u010dloveku, ki je spremenil svet, ampak tudi o svetu, ki je uni\u010dil \u010dloveka.\u00ab
– James Rocchi, Film.com<\/em><\/p>\n

\u00bbBenedict Cumberbatch je v vlogi Alana Turinga \u2013 odigrani z velikim odmerkom Sherlocka<\/strong> in s \u0161\u010depcem Skrivnostnega primera ali Kdo je umoril psa (The Curious Incident of the Dog in the Night-Time)<\/em> \u2013 preprosto briljanten.\u00ab
– Kate Muir, The Times<\/em><\/p>\n

\u00bbKlju\u010d do uspeha Igre imitacije<\/strong> se skriva v brez\u0161ivnem spajanju elementov trilerja in biografskega filma \/\u2026\/. Eden najbolj\u0161ih filmskih nastopov Benedicta Cumberbatcha \/\u2026\/. Igra imitacije<\/strong> sodi med najbolj zabavne in najbolj navdu\u0161ujo\u010de filme tega leta doslej.\u00ab
– Dan Jolin, Empire<\/em><\/p>\n

\u00bbKompleksen, brezhibno izpeljan in edinstven.\u00ab
– Tim Gray, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbIgra imitacije<\/strong> je film o outsiderju, ki ga dru\u017eba potrebuje, in dru\u017ebi, ki si ga ne zaslu\u017ei.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbZ manj\u0161imi strukturnimi posegi v zgodbo je avtorju posre\u010deno uspelo fokus z razre\u0161evanja \u0161ifrirnega algoritma prenesti na napetost, ki se je porajala v odnosu med Turingom in njegovim delom. Veliko skrivnost, katere razre\u0161itev bi lahko preobrnila potek vojne, je namre\u010d razre\u0161eval \u010dlovek, \u010digar \u017eivljenje je prav tako bistveno opredeljevala skrivnost, ki jo je skrival pred svojo okolici in ljudmi s katerimi je sodeloval.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA Ars<\/em><\/em><\/p>\n

\u00bbScenarij filma Igra imitacije<\/strong> preobrne (mnoga) dejstva dolo\u010dene biografije in ulovi bistveno okoli\u0161\u010dinsko ter \u010dustveno resnico, da bi z njo streljal topovski ogenj v \u010dast vsem herojem, ki jih dru\u017eba ne priznava, \u010de jih celo ne “ubije”. Matematika in logika sta oro\u017eje. Ra\u010dunalnik je dolo\u010den za igro imitacije, za okno v svet osamljenosti, v Turingove mo\u017egane, ki so ste\u017eka razlikovali med de\u0161ifriranjem tega, kar mislijo ljudje, in de\u0161ifriranjem \u010desarkoli drugega. To je film, ki vas \u2013 kot kak\u0161en kompas \u2013 vodi v zibelko sedanjega na\u010dina \u017eivljenja.\u00ab
– Peter Zupanc, TV Okno<\/em><\/p>\n

\u00bbMarsikdo si bo film, sicer posnet po knjigi Adrewa Hodgesa, zapomnil predvsem po neverjetno domi\u0161ljeni, \u010dudovito niansirani igri Benedicta Cumberbatcha, vendar ne gre pozabiti niti njegovih drugih odlik. \u017de na\u010din, kako spretno, s prefinjenimi, natan\u010dnimi monta\u017enimi prehodi, prepleta in smiselno povezuje razli\u010dne \u010dasovne ravni pripovedi, Turingova mlada leta, njegovo delo v Bletchleyju in njegove povojne te\u017eave zaradi homoseksualne usmerjenosti, je vreden pozornosti, o kvaliteti fotografije in scenske izvedbe pa tako ne ka\u017ee izgubljati besed.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Stop<\/em><\/p>\n

\u00bbIgra imitacije<\/strong> je razumljivo podan, gledalcu dostopen, dobro odigran film z odli\u010dno scenografijo in kostumografijo, ki nas preseli v temne \u010dase druge svetovne vojne na stari celini. \/\u2026\/ Kljub temu, da iz izida druge svetovne vojne ni mogel delati suspenza, je Norve\u017ean Morten Tyldum uspel posneti napeto \u0161torijo – je \u017ee nekaj na tem, da se je kalil v skandinavski \u0161oli ustvarjanja gledljivih TV nadaljevank.\u00ab
– Ana Jurc, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav je angle\u0161ko govore\u010di prvenec norve\u0161kega re\u017eiserja Mortena Tylduma (Lovci na glave<\/strong>) na prvi pogled precej konvencionalna biografija, Igra imitacije u\u010dinkuje na razli\u010dnih ravneh: kot informativna zgodovinska drama, kot napet vohunski triler in kot aktivisti\u010dni film z mo\u010dnim sporo\u010dilom.\u00ab
– Klemen \u010cerne, Siol.net<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Igra imitacije je zgodba o Alanu Turingu, britanskem matematiku, kriptografu in dolgo zamol\u010danem junaku druge svetovne vojne, ki je razbil kodo nacisti\u010dnega \u0161ifrirnega stroja Enigma, sam pa ostal velika uganka. Film je prejel oskarja za najbolj\u0161i prirejeni scenarij.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8288,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8287"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8288"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8287"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}