{"id":8285,"date":"2020-01-03T13:12:20","date_gmt":"2020-01-03T12:12:20","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/g-turner\/"},"modified":"2020-01-03T13:42:58","modified_gmt":"2020-01-03T12:42:58","slug":"g-turner","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/g-turner\/","title":{"rendered":"G. Turner"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Film prikazuje zadnjih petindvajset let v \u017eivljenju britanskega slikarja Josepha Mallorda Williama Turnerja (1775\u20131851). Ekscentri\u010dni umetnik, ki se je neko\u010d dal privezati na jambor, da bi lahko bolje naslikal sne\u017eni vihar, je v javnosti in kraljevih krogih vzbujal tako posmeh kot ob\u010dudovanje. Veliko je potoval, obiskoval bordele, se dru\u017eil z aristokracijo in bil priljubljen, \u010deprav nekoliko anarhi\u010den \u010dlan Kraljeve akademije umetnosti. V filmu spremljamo Turnerja, ki se po smrti ljubljenega o\u010deta zaplete v skrivno razmerje z \u017eivahno gospo Booth, vdovo in lastnico hi\u0161e ob morju. Pri tem ga vztrajno nadleguje jezna biv\u0161a ljubica, mati njegovih dveh nezakonskih h\u010dera, in zvesto ljubi stoi\u010dna gospodinjska pomo\u010dnica Hannah.<\/p>\n

Biografija znamenitega romanti\u010dnega slikarja J. M. W. Turnerja izpod taktirke mojstra britanskega filmskega realizma Mika Leigha (Goli<\/strong>, Kar brez skrbi<\/strong>,<\/strong> \u0160e eno leto<\/strong>). Poklon enega velikega umetnika drugemu. Nagrada za najbolj\u0161ega igralca na festivalu v Cannesu ter nominaciji za oskarja in nagrado BAFTA za najbolj\u0161o fotografijo.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Turnerjeve najzgodnej\u0161e izku\u0161nje so bile povezane z ladjami, \u010dolni, reko in morjem. Joseph Mallord William Turner (1775\u20131851) se je rodil in odra\u0161\u010dal ob reki Temzi v sredi\u0161\u010du Londona. Pri desetih letih so ga star\u0161i poslali k sorodnikom v Brentford, prav tako ob Temzi, nato pa v \u0161olo v obmorsko mesto Margate, kamor se je kasneje pogosto vra\u010dal. Turnerjev o\u010de je fantove slike prodajal v svoji brivnici, \u017ee pri \u0161tirinajstih pa je bil sprejet na Kraljevo akademijo, kjer je petnajstleten razstavil svoj prvi akvarel A View of the Archbishop\u2019s Palace at Lambeth<\/em>. Pri \u0161tiriindvajsetih je bil izbran za izrednega \u010dlana Akademije, polno \u010dlanstvo pa mu je pripadlo pri sedemindvajsetih letih. Na Akademiji, ki je bila poslej v sredi\u0161\u010du njegovega \u017eivljenja, je trideset let predaval perspektivo. Vse \u017eivljenje je veliko potoval po Britanskem oto\u010dju in Evropi, posebej pa so ga navdihovale Benetke. Bil je izjemno ploden ustvarjalec; samo v zbirki Tate je 20.000 njegovih slik. Nikoli se ni poro\u010dil, \u017eivel pa je s Sarah Danby, materjo njegovih dveh nezakonskih h\u010derk, in kasneje s Sophio Booth v mestih Margate in Chelsea. Hannah Danby je bila ve\u010d kot \u0161tirideset let njegova gospodinjska pomo\u010dnica. Pokopan je v katedrali svetega Pavla v Londonu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbOb prelomu stoletja, ko je Narobe svet<\/strong> pri\u0161el v kinematografe, sem zapisal, da gre za ‘film o vseh nas, ki trpimo in dajemo vse od sebe, da bi ljudi nasmejali’. Tokrat sem kamero znova obrnil proti nam, ki posku\u0161amo biti umetniki \u2013 z vsemi te\u017eavami, ki jih poklic prina\u0161a. A spravljati ljudi v smeh \u2013 naj bo \u0161e tako te\u017eko \u2013 je ena stvar, pripraviti jih do tega, da ob\u010dutijo silovito, sublimno, duhovno in epsko lepoto ter srh zbujajo\u010do dramo \u017eivljenja, pa je nekaj povsem drugega. To se posre\u010di le redkim izmed nas, pa naj si \u0161e tako prizadevamo. Turnerju je vse to seveda uspelo. Bil je velikan med umetniki, brezkompromisen in popolnoma osredoto\u010den na svoje delo. Bil je tudi izjemno plodovit in revolucionaren umetnik, mojster svoje obrti in vizionar. A kot \u010dlovek je bil ekscentri\u010den, anarhi\u010den, ranljiv, nepopoln, muhast in v\u010dasih neotesan. Znal je biti sebi\u010den in neodkrit, podel, a hkrati radodaren, sposoben je bil velike strasti in poeti\u010dnosti. G. Turner<\/strong> je film o napetostih in kontrastih med tem zelo minljivim \u010dlovekom in njegovim brez\u010dasnim delom, med njegovo krhkostjo in mo\u010djo. Je tudi poskus prikazati dramati\u010dne spremembe v slikarjevem svetu v zadnjih petindvajsetih letih njegovega \u017eivljenja.\u00ab
– Mike Leigh, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Mike Leigh, letnik 1943, je britanski dramatik, scenarist in re\u017eiser, ki slovi po svojem izjemnem daru za delo z\u00a0igralci. Njegova dela zaznamuje tudi dru\u017ebena kriti\u010dnost in nagnjenost k\u00a0portretiranju vsakodnevnih te\u017eav slehernikov, zaradi \u010desar Leigha pogosto primerjajo s\u00a0\u0161e enim velikanom britanske kinematografije, Kenom Loachem. Za razliko od Loacha je Leigh znan po tem, da filme za\u010dne snemati brez scenarija oziroma vsaj brez natan\u010dno izpisanih dialogov in izdelanih filmskih likov, saj vznik teh temeljnih sestavin narativnega kina prepu\u0161\u010da procesu sodelovanja z\u00a0igralci in improvizaciji. Posledi\u010dno njegove na videz klasi\u010dno re\u017eirane filme pre\u017eema ob\u010dutek zra\u010dnosti, spontanosti in nepredvidljivosti, kakr\u0161en sicer zaznamuje dokumentarce. Za svoja dela je Leigh prejel \u017ee prakti\u010dno vse najve\u010dje filmske nagrade, od zlate palme do zlatega leva, ve\u010dkrat pa je bil nominiran tudi za oskarja. Ve\u010dino njegovih filmov smo lahko gledali tudi na doma\u010dih platnih, med njimi: \u0160e eno leto<\/strong> (Another Year<\/strong>, 2010), Kar brez skrbi<\/strong> (Happy-Go-Lucky<\/strong>, 2008\u00a0), Vera Drake <\/strong>(2004), Vse ali ni\u010d<\/strong> (All or Nothing<\/strong>, 2002), Narobe svet<\/strong> (Topsy-Turvy<\/strong>, 1999), Karieristki<\/strong> (Career Girls<\/strong>, 1997), Skrivnosti in la\u017ei<\/strong> (Secrets & Lies<\/strong>, 1996), Goli<\/strong> (Naked, <\/strong>1993), \u017divljenje je sladko<\/strong> (Life Is Sweet<\/strong>, 1990).<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbG. Turner<\/strong> je sme\u0161en, human in vizualno brezhiben film, ki takoj ujame pravi ritem. Intimnost se prepleta z epsko razse\u017enostjo, liri\u010dna ne\u017enost pa pre\u017eema vsak prizor, naj bo komi\u010den ali tragi\u010den. Vsaka beseda, vsaka podrobnost, vsak najbolj obroben lik, naj se zdijo \u0161e tako naklju\u010dni ali na videz nepotrebni, so absolutno nepogre\u0161ljivi. \/\u2026\/ Vsak prizor je mojstrsko izpeljan, vsak komi\u010dni stavek in sme\u0161ni trenutek spretno uprizorjen, vsaka vloga pa odigrana z inteligenco in ljubeznijo. \u0160e en triumf za Mika Leigha in Timothyja Spalla.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbImeli so ga za ekscentrika, pa tudi za povpre\u010dne\u017ea: ‘Za pisatelja je Turner je zelo nezanimiv \u010dlovek,’ se je prito\u017eeval A. J. Finberg, ko je v tridesetih letih pisal njegovo biografijo. ‘Tako njegove vrline kot pomanjkljivosti so precej dolgo\u010dasne. Vse, kar je pri tem \u010dloveku zanimivega, so njegove slike.’ \u010ce izhajamo iz te trditve \u2013 ali obstaja bolj primeren re\u017eiser za upodobitev Turnerjevega \u017eivljenja na velikem platnu kot Mike Leigh, filmski ustvarjalec, ki se ukvarja z ekscentri\u010dnostmi in dramami obi\u010dajnih ljudi in ki je s filmom Narobe svet<\/strong>, izvrstnim portretom Gilberta in Sullivana, <\/strong>\u017ee dokazal, da zna vdihniti sve\u017eino v \u017eanr biografije? \u010ce citiramo Sullivana v Narobe svetu<\/strong>: G. Turner<\/strong> nikakor ni kak ‘banalen sufle’, pa\u010d pa tragikomedija in ostra dru\u017ebena kritika. Za razliko od gledali\u0161kega dua je bil Turner umetnik skromnega porekla, a s pomo\u010djo svojih pokroviteljev dobro seznanjen z visoko dru\u017ebo, re\u017eiser pa je s tem dobil \u0161e ve\u010d prilo\u017enosti, da podrobno razi\u0161\u010de viktorijanske obi\u010daje. Leighov film je \/\u2026\/ energi\u010dna, intimna in zabavna zna\u010dajska \u0161tudija; biografija umetnika, ki se izogne mitologiziranju svojega subjekta \/\u2026\/. Leighov antijuna\u0161ki Turner, v\u010dasih \u017eivahen ekscentrik, v\u010dasih osoren in razdra\u017eljiv, ima v sebi ve\u010d Johnnyja iz Golih<\/strong> kot Gilberta in Sullivana iz Narobe sveta<\/strong>. ‘Ne posku\u0161aj prikriti temne plati,’ je Ruskin svetoval Walterju Thornburyju, ko se je leta 1861 novinar loteval prve Turnerjeve biografije \u2013 besede, ki si jih je Mike Leigh brez dvoma vzel k srcu.\u00ab
– Isabel Stevens, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbLeigh je dolgo \u010dasa govoril, da \u017eeli narediti film o Turnerju, in njegovo afiniteto do subjekta lahko \u010dutimo v tako reko\u010d vsakem posnetku G. Turnerja<\/strong>. \/\u2026\/ Nastop Timothyja Spalla ni ni\u010d manj veli\u010dasten kot katerikoli izmed Turnerjevih vrtin\u010dastih son\u010dnih zahodov. \/\u2026\/ Na njegovem sijajnem potla\u010denem obrazu se zrcali vsaka misel, ki \u0161vigne v Turnerjevo glavo, in vsaka bole\u010dina, ki \u0161ine skozi njegovo utrujeno telo. Ujame duh \u010dloveka, gnanega od talenta in strasti, ki ju niti on sam ne razume povsem \u2013 pobesnelo, te\u017eavno, krule\u010de neartikulirano bitje, ki jasnost izraza najde le v slikarstvu. \/\u2026\/ \u010ceprav v diskusijah o Leighovih filmih pogosto prevladuje njegovo tako opevano delo z igralci, G. Turner<\/strong> ne bi smel pustiti nobenega dvoma, da ni prav ni\u010d manj\u0161i mojster, kadar gre za vizualno pripovedovanje zgodb.\u00ab
– Scott Foundas, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbG. Turner<\/strong> deluje kot neprizanesljiv portret slikarja in njegovega kroga, hkrati pa kot velikopotezna evokacija viktorijanske Anglije. Obdobje o\u017eivi tako energi\u010dno, da se gledalec v Turnerjevem \u010dasu po\u010duti ravno tako doma\u010de, kot se je po\u010dutil v angle\u0161ki vsakdanjosti Leighovih sodobnih filmov. \/\u2026\/ Izjemno zabavni in globoko ganljivi G. Turner<\/strong> bo \u0161e posebej v\u0161e\u010d tistim, ki jih privla\u010di v\u010dasih bombasti\u010den, v\u010dasih so\u010dno prosta\u0161ki jezik tega obdobja. \/\u2026\/ Zaradi njegovega zanimanja za tema\u010dnej\u0161e plati \u010dlove\u0161kega zna\u010daja Leigha pogosto ozna\u010dujejo za ‘dickensovskega’ re\u017eiserja. To je vsekakor prikladen izraz za film, ki v romanesknem duhu obuja viktorijansko Anglijo. Leighova estetika \u2013 tako vizualna kot v smislu dru\u017ebenega dokumenta \u2013 tu pravzaprav v spomin ne prikli\u010de toliko Turnerja, \u010digar vizionarski premik k skoraj abstraktnemu je v filmu elegantno prikazan \u2013, kot slikarje, kakr\u0161en je Haydon, \u010digar Punch or May Day<\/em> (1829) podobno kot pri\u010dujo\u010di film ujame tako \u0161iroko sliko dru\u017ebe kot posamezne obraze znotraj nje. \/\u2026\/ G. Turner<\/strong> sodi med najsijajnej\u0161e biografije umetnikov, skupaj s filmi, kakr\u0161na sta Edvard<\/strong> Munch <\/strong>Petra Watkinsa in Vincent <\/strong>Paula Coxa \/\u2026\/. G. Turner<\/strong> je kljub svoji ganljivosti, strokovnosti in resnosti morda najbolj zabaven biografski film o nekem umetniku, kar jih je bilo kdaj narejenih \u2013 veli\u010dastno platno neiz\u010drpnega bogastva.\u00ab
– Jonathan Romney, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb[Turner] je samovoljen, nekomunikativen, omalova\u017eujo\u010d. Hkrati pa je \u2013 kot nam poka\u017eeta Leigh in Spall \u2013 sposoben prefinjenih \u010dustvenih gradacij. Bolj kot za obi\u010dajen biografski film gre za popotovanje v misterij \u010dlove\u0161kih \u010dustev. G. Turner<\/strong>, veli\u010dasten v svoji trmoglavosti, je morda Leighov najbolj\u0161i film \u2013 ali vsaj film, druga\u010den od kateregakoli, ki ga je naredil doslej.\u00ab
– Stephanie Zacharek, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbZaradi svojega protagonista in dol\u017enosti, da pokrije dolo\u010deno mero biografskega terena, je G. Turner<\/strong> zgrajen nekoliko bolj konvencionalno kot Leighovi prej\u0161nji filmi, a naj to ne zveni kot prito\u017eba. Re\u017eiserju in njegovim igralcem je uspelo ustvariti nekaj redkega: delo, ki upodablja tako vsakdanjo \u010dlove\u0161ko krutost kot tiho hrepenenje, da bi se dvignili nadnjo.\u00ab
– Kent Jones, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbMike Leigh se je v kostumskem filmu ob\u010dasno \u017ee preizku\u0161al; kadar se ga je lotil, je ustvaril nekatera svojih najbolj pretanjenih del. Re\u017eiserjev novi film G. Turner<\/strong> je ena njegovih mojstrovin, delo, ki z globokim spo\u0161tovanjem do svojega subjekta preiskuje temnej\u0161e koti\u010dke njegove osebnosti.\u00ab
– Piers Handling, Filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bbSijajna biografija britanskega ‘slikarja svetlobe’, romanti\u010dnega krajinarja J. M. W. Turnerja, ki ga kot robatega ekscentrika nenadkriljivo utele\u0161a Timothy Spall z igralskim ansamblom, v katerem je vsaka stranska vloga vredna oskarja, in obenem prefinjena freska dru\u017ebenih razmerij 19. stoletja. Mojstrovina v \u017eanru biografskega filma.\u00ab
– Mateja Valentin\u010di\u010d, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n

\u00bbGospa nima pojma o slikarstvu in umetnosti, \u00a0ima pa denar, s katerim Turnerjeva platna kupuje. \u00ad Turner, “slikar svetlobe”, mora svoje umetnine prodajati takim, kot je ona. Takim, ki imajo denar. In takih ni prav dosti. \u010ce ho\u010de torej pre\u017eiveti (in slikati, ustvarjati, potovati, raziskovati, skicirati, iskati objekte in motive, krajine, mline na veter, bordele in obale itd.), mora svojo umetnost prodajati tistim, ki je ne razumejo. Zdi se, kot da je denar edini, ki razume umetnost. In G. Turner<\/strong> ka\u017ee prav to: kako nerazumljena je umetnost. Galerija izgleda kot kombinacija tr\u017enice in delavnice, a tudi Turner umetnost razume kot delo. In tu je morda klju\u010d njegove genialnosti.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbLeigh se loti biografije velikega slikarja skozi predstavitev \u010dloveka samega s prikazom njegovih razmerij z bli\u017enjimi, brez kakr\u0161ne koli (psiho)analize, ki se ob\u010dasno, skoraj mimogrede, dotakne tudi njegove ustvarjalnosti in pristopa do ustvarjanja umetnin. Tako gledalci spoznamo pristnega \u010dloveka, ki je ve\u010d kot le “velik” \u010dlovek, ve\u010d kot tisto, zaradi \u010desar si je prislu\u017eil biografijo. To je dobrodo\u0161la izjema v \u017eanru in nov dokaz o veli\u010dini Mika Leigha.\u00ab
– Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n

\u00bbObsijano z inteligenco in emocijo. Favorit leta. Za sr\u010dne ljudi, ki razumejo ti\u0161ino in pogled.\u00ab
– Nejc Gazvoda, ‘Najbolj\u0161i filmi 2014, Ekran<\/em><\/p>\n


<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Biografija znamenitega romanti\u010dnega slikarja J. M. W. Turnerja izpod taktirke mojstra britanskega filmskega realizma Mika Leigha (Goli, Kar brez skrbi, \u0160e eno leto). Nagrada za najbolj\u0161ega igralca na festivalu v Cannesu ter nominaciji za oskarja in nagrado BAFTA za najbolj\u0161o fotografijo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8286,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8285"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8286"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8285"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}