{"id":8265,"date":"2022-03-01T14:11:01","date_gmt":"2022-03-01T13:11:01","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/pleme\/"},"modified":"2022-03-01T14:17:07","modified_gmt":"2022-03-01T13:17:07","slug":"pleme","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/pleme\/","title":{"rendered":"Pleme"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Najstnik prispe v internat za gluhe, kjer se \u2013 da bi pre\u017eivel \u2013 hitro pogrezne v mra\u010dno podzemlje organiziranega kriminala in prostitucije. Ravno ko se povzpne po hierarhi\u010dni lestvici, pa se zaljubi v eno izmed deklet in kmalu za\u010dne kr\u0161iti vsa nenapisana pravila \u00bbplemena\u00ab \u2026<\/p>\n

\u00bbLjubezen in sovra\u0161tvo ne potrebujeta prevoda.\u00ab <\/em>Film, posnet z gluhimi neprofesionalnimi igralci, izklju\u010dno v znakovnem jeziku in brez podnapisov, je brutalna zgodba o odra\u0161\u010danju, v kateri govorica teles pove ve\u010d kot katerakoli beseda. Prvenec ukrajinskega re\u017eiserja je osupnil kritike na lanskem festivalu v Cannesu, kjer je prejel glavno nagrado v sklopu Teden kritike.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bb\u017de od nekdaj sem sanjal, da bi posnel poklon nememu filmu. Da bi naredil film, ki bi ga bilo mogo\u010de razumeti, \u010deprav v njem ne bi bilo ene same izgovorjene besede. Pri tem nisem imel v mislih nekak\u0161nega evropskega ‘eksistencialnega’ filma, v katerem bi junaki polovico \u010dasa mol\u010dali. Poleg tega sploh ne dr\u017ei, da igralci v nemih filmih niso govorili. Zelo \u017eivahno so komunicirali s pomo\u010djo telesne govorice. \u010custva in ob\u010dutke so posredovali brez besed. In ni naklju\u010dje, da je ve\u010dina zvezd nemega filma pri\u0161la iz sveta pantomime. Zaradi vsega tega sem si vedno \u017eelel posneti film o gluhih. Brez govora in podnapisov. In s sodelovanjem ljudi, ki so v resnici gluhi.<\/p>\n

Ko sem pripravljal kratki film Gluhota<\/strong>, ki je bil zame nekak\u0161na priprava na celove\u010derec, sem se povezal z ukrajinsko gluho skupnostjo in vodilnimi v ukrajinskih dru\u0161tvih gluhih. Spoznal sem tudi vodje neformalne skupnosti, ki so mi od znotraj razkrili svoj izolirani svet, njegovo delovanje in rituale.<\/p>\n

Ta film v celoti temelji na mojih \u0161olskih spominih in na tistem, kar so mi povedali moji svetovalci iz sveta gluhih. Z vso svojo navidezno preprostostjo in nasiljem govori o zelo mladih ljudeh. In ti so sposobni silno mo\u010dnih, \u010distih \u010dustev: sovra\u0161tva, besa, jeze, obupa. Da bi izrazili te ob\u010dutke, ne potrebujejo besed.<\/p>\n

Film vidim kot humanisti\u010dno zgodbo o ljubezni in iniciaciji \u2013 zgodbo o vstopu v odraslost v krutem svetu.<\/p>\n

\/\u2026\/ Znakovna govorica je podobna plesu, baletu, pantomimi, gledali\u0161\u010du kabuki … Obenem pa v njej ni nobene grotesknosti \u2013 ljudje se na ta na\u010din resni\u010dno sporazumevajo. Poleg tega bo sode\u010d po nedavnem razvoju v medicini znakovna govorica v prihodnosti postala mrtev jezik. Meni se zdi fascinantna, in to navdu\u0161enje sem si zares \u017eelel deliti z ob\u010dinstvom.\u00ab
– Miroslav Slabo\u0161picki<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Miroslav Slabo\u0161picki se je rodil leta 1974 v Kijevu, v Ukrajini, in diplomiral iz filmske re\u017eije na tamkaj\u0161njem Dr\u017eavnem in\u0161titutu za uprizoritvene umetnosti. Njegova kratka filma Diagnoz <\/strong>in Gluhota <\/strong>sta bila nominirana za berlinskega zlatega medveda, kratkometra\u017eec Jaderni vidhody <\/strong>pa mu je prinesel srebrnega leoparda na filmskem festivalu v Locarnu in nominacijo za nagrado Evropske filmske akademije. Pleme<\/strong> je re\u017eiserjev prvi celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ film, kakr\u0161nega \u0161e ni bilo. \/\u2026\/ Pleme<\/strong> je povsem brez govorjenega dialoga, a to mu ne prepre\u010di, da ne bi drzno in provokativno glasno povedal svojega. \/\u2026\/ Film, ki izmeni\u010dno vzbuja navdu\u0161enje, grozo in \u017ealost, se nazadnje prelevi v zgodbo o strtem srcu, ki brez olep\u0161evanja pripelje do smrtonosnega finala. Ne preostane nam drugega, kot da gledamo.\u00ab
– Eric Kohn, Indiewire<\/em><\/p>\n

\u00bbTa film mi kar ne gre iz glave. \/\u2026\/ neke vrste nemi film, obenem neusmiljeno ekspliciten in skrivnostno nedoumljiv: \u0161tudija zlorabe, esej o osamljenosti, politi\u010dna alegorija. \/\u2026\/ Eden najbolj \u010dudnih in vznemirjujo\u010dih filmov tega leta.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbBum. Pojavi se Pleme<\/strong> Miroslava Slabo\u0161pickega \u2013 in filmska umetnost nikoli ve\u010d ne bo enaka.\u00ab
– Darren Aronofsky<\/p>\n

\u00bbV delu sem zaznal odmev Hanekejeve etike in filma Elephant<\/strong> Alana Clarka, obenem pa je \u0161lo za eno tistih redkih prilo\u017enosti, ko se festivalsko ob\u010dinstvo zaveda, da je pri\u010da ne\u010demu resni\u010dno novemu. Pleme<\/strong> me je pripravilo do ponovnega razmisleka o mo\u017enostih ustvarjanja in gledanja filmov, svet zunaj kinodvorane pa se je zaradi njega nenadoma zazdel \u010duden in nov.\u00ab
– Richard Martin, Senses of Cinema<\/em><\/p>\n

\u00bbPleme<\/strong> \/\u2026\/ izkoristi odsotnost besed za povsem nov razmislek o tem, kako film komunicira \u2013 in rezultat nam vzame sapo. Debitant Miroslav Slabo\u0161picki je \u017ee zdaj mojster dolgih posnetkov in kompleksne koreografije mno\u017eic, poleg tega pa mu uspe najti ravnovesje med brutalnim realizmom, suhim humorjem in mo\u010dnim pridihom erotike. Bil sem v \u017eiriji, ki je Plemenu<\/strong> podelila eno izmed treh nagrad na Tednu kritike, in film zame ni le vrhunec sekcije, pa\u010d pa veliko odkritje leto\u0161njega festivala.\u00ab
– Jonathan Romney, The Observer<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ eden tistih redkih filmov, za katere ne more\u0161 povsem verjeti, da obstajajo, in ki dokazujejo, da film \u0161e vedno lahko preseneti. \/\u2026\/ razburljivo je odkriti nekaj tako drznega, inovativnega in povsem samosvojega. \/\u2026\/ Obvladan, okruten in povsem sui generis \u2013<\/em> to je eden tistih redkih filmov, v katerih re\u017eiser sledi svoji temi do njenih logi\u010dnih meja in nas obenem pripravi do tega, da znova pretehtamo svoje navade kot gledalci in poslu\u0161alci. \/\u2026\/ Skratka, Pleme<\/strong> je bil eden najbolj presenetljivih, domiselnih in v marsikaterem pogledu najbolj pretresljivih filmov leto\u0161njega festivala v Cannesu. \/\u2026\/ Ti\u0161ina se \u0161e nikoli ni zdela tako brutalna.\u00ab
– Jonathan Romney, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbMiroslav Slabo\u0161picki re\u017eira svoj prvenec kot briljanten \u0161tudent, ki je vsrkal lekcije svojih u\u010diteljev: Hanekeja, bratov Dardenne in \u0161tevilnih re\u017eiserjev romunskega novega vala. \/\u2026\/ V tem filmu pravzaprav navdu\u0161i \u010disto vse \u2013 od orisa prostorov znotraj \u0161ole (potujo\u010di posnetki skozi dolge, ozke hodnike se zdijo, kot bi bili vzeti naravnost iz Iz\u017earevanja<\/strong>) preko skrbno kalibrirane zvo\u010dne podobe (v odsotnosti dialoga sli\u0161imo drobne \u0161ume) do intenzivno telesnih nastopov neprofesionalnih igralcev. Delo poleg tega zavzema edinstven prostor v zgodovini filmskih opisov gluhosti: v tem, da naredi\u0161 film, v katerem gluhi igralci niso le neidealizirani, pa\u010d pa prikazani kot pokvarjeni in celo zlobni, pa tudi iznajdljivi, pohotni, divje za\u0161\u010ditni\u0161ki in vdani, je nekaj pristno naprednega.\u00ab
– Adam Nayman, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ lep in hkrati vznemirjujo\u010d prikaz korupcije in kriminala; Gospodar muh<\/em> sre\u010da Larryja Clarka.\u00ab
– Jessica Loudis, The L Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm v 130-ih minutah izbri\u0161e gledal\u010devo (domnevno) dobronamerno, politi\u010dno korektno videnje gluhoih ter ga nadomesti z zavedanjem o ne\u010dem povsem drugem: siva ekonomija in podzemlje, ki ga niti najmanj ne briga za nas ostale in ki mu je le malo mar tudi za lastne ljudi; d\u017eungla plemen, katerih edini cilj je, da pre\u017eivijo vsaj \u0161e en dan, dokler nekdo neizbe\u017eno ne umre. Uglajeni pogovori o EU ter celo vpra\u0161anja o neodvisnosti in narodnih zavezni\u0161tvih, ki so pretresala Kijev, se v kontekstu te podzemne d\u017eungle (po zadnjih izra\u010dunih BDP-ja druge najve\u010dje ekonomije na svetu) zazdijo \u010dudna. \u0160ole je konec, a v tem neizprosnem filmu \u2013 mrzlem in dolgem pogledu naravnost v \u010drevesje \u2013 to zdaj niti ni pomembno.\u00ab
– Robert Koehler, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbPleme<\/strong> me je zagrabilo za goltanec in mi poslalo po\u017eivljajo\u010d in zelo nenavaden udarec naravnost v obraz. \/\u2026\/ Zvok ima pri Slabo\u0161pickem klju\u010dni pomen za doseganje napetosti in razpolo\u017eenjske rigoroznosti (ravno tako kot njegov vedno prisotni Steadicam, ki filmu daje prefinjen ob\u010dutek koreografije in ritma, ter \u010dudoviti niz travellingov in dolgih stati\u010dnih skupinskih posnetkov). Stiliziranost hiper-realisti\u010dne zvo\u010dne podlage spominja na observacijske, redkobesedne komedije Jacquesa Tatija, le da gre tu za \u017eanr, ki je bolj agresivno art-punk. To je nemi film, ki kri\u010di.\u00ab
– Aaron Hillis, Filmmaker Magazine<\/em><\/p>\n

\u00a0\u00bbTour de force<\/em>. Prvenec, ki mu ni para. Drzen in odlo\u010den, narejen z velikim mojstrstvom.\u00ab
– Ariane Allard, Positif<\/em><\/p>\n

\u00bbPleme<\/strong> je film, ki sta ga brata Dardenne sanjala, a sta se vedno prehitro ustavila, prepri\u010dana, da sta \u0161la \u017ee itak predale\u010d. Nista \u0161la. Miroslav Slabo\u0161picki, ukrajinski Gaspar No\u00e9, gre dlje \/\u2026\/, kot da bi hotel videti, kako dale\u010d je mogo\u010de. \u010ce gre\u0161 dovolj dale\u010d, si tako precizen, da je prevod odve\u010d. Pleme<\/strong> je nemi film, ki da glas temu, \u010desar je v filmih vse premalo – filmu.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbDelo plasti pomene, ter spretno kombinira ne\u017enost in grobost, skrajno intimnost in brutalno neposrednost, impulze nasilja in ljubezni, nagonsko silovitost temeljnih \u010dlove\u0161kih ob\u010dutij in prefinjeno, a hkrati univerzalno razumljivo dinamiko med\u010dlove\u0161kih, dru\u017ebenih in ekonomskih odnosov. Pleme<\/strong> je skratka umetnina, ki v prgi\u0161\u010du popolnih filmov lanskega leta \u0161e posebej izstopa zaradi svoje domi\u0161ljene inovativnosti, oz. uspe\u0161nega eksperimenta, ki ga vpelje v igrani film.\u00ab
– Gorazd Tru\u0161novec, RA ARS<\/em><\/p>\n

\u00bbPleme<\/strong> je v formalnem pogledu neopore\u010dno: fotografija Valentina Vasjanovi\u010da je serija dolgih, nezmontiranih, pazljivo koreografiranih kadrov, ki valovijo v ritmu vsakdana na\u0161ih protagonistov. Posamezni prizori so vrsta zre\u017eiranih, simetri\u010dnih tableauxov<\/em>, iz katerih veje hlad nepristranskega opazovalca – zdijo se prej eti\u010dno-moralna kot pa zgolj tehni\u010dna komponenta filma. \/\u2026\/ Gotovo je nekaj osvobajajo\u010dega in naprednega v tem, kako Pleme<\/strong> pristopa k tematiziranju gluhih: \u0161e zdale\u010d niso samo \u017ertve ali posamezniki, definirani zgolj skozi svojo hibo. Slabo\u0161picki ubere smer, diametralno nasprotno idealizaciji; v njegovem svetu so gluhi lahko nasilni, zlobni, spolno aktivni in iznajdljivi, ljubezen pa vse prej kot naivno, nesebi\u010dno \u010dustvo. Eksplicitnih prizorov nasilja (\u010de bi se\u0161teli minuta\u017eo) je manj kot v ve\u010dini hollywoodskih spektaklov, a presunejo s svojim naturalizmom. To pa zato, kot je v nekem intervjuju pojasnil re\u017eiser, ker naj bi filmsko nasilje gledalca ne privla\u010dilo, pa\u010d pa ga mora odbijati. O\u010ditek, da je film za odtenek preve\u010d samov\u0161e\u010den in spoliran v svoji virtuoznosti, bi te\u017eko izpodbijali, a tudi s svojo hladno nevpletenostjo gledalca potegne na svojo raven: ostanemo brez besed.\u00ab
– Ana Jurc, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00bbLjubezen in sovra\u0161tvo ne potrebujeta prevoda.\u00ab Film, posnet z gluhimi neprofesionalnimi igralci, izklju\u010dno v znakovnem jeziku in brez podnapisov, je brutalna zgodba o odra\u0161\u010danju, v kateri govorica teles pove ve\u010d kot katerakoli beseda. Prvenec ukrajinskega re\u017eiserja je osupnil kritike na lanskem festivalu v Cannesu, kjer je prejel glavno nagrado v sklopu Teden kritike.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8266,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8265"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8266"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8265"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}