{"id":8237,"date":"2020-01-03T13:12:04","date_gmt":"2020-01-03T12:12:04","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/zimsko-spanje\/"},"modified":"2020-01-03T13:42:57","modified_gmt":"2020-01-03T12:42:57","slug":"zimsko-spanje","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zimsko-spanje\/","title":{"rendered":"Zimsko spanje"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Aydin je nekdanji igralec, ki vodi majhen hotel v odro\u010dni vasi v osrednji Anatoliji, v prostem \u010dasu pa pi\u0161e kolumno za lokalni \u010dasopis ter snuje knjigo o tur\u0161kem gledali\u0161\u010du. Z mlado \u017eeno Nihal ima burno razmerje, ni\u010d bolj umirjeno pa ni \u017eivljenje njegove nedavno lo\u010dene sestre Necle. Pozimi, ko turisti odidejo in pokrajino prekrije sneg, se hotel spremeni v zato\u010di\u0161\u010de, a obenem prostor, ki prikli\u010de na dan spe\u010de napetosti in zamere.<\/p>\n

Za subtilno \u010dehovsko zna\u010dajsko \u0161tudijo, postavljeno v slikovito kapado\u0161ko pokrajino, je velikan sodobnega avtorskega filma Nuri Bilge Ceylan prejel zlato palmo na festivalu v Cannesu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbO projektu sem razmi\u0161ljal petnajst let. Navdihnile so me tri kratke zgodbe \u010cehova. Ne bom izdal, katere sem izbral, ker no\u010dem usmerjati branja filma, a dobrim poznavalcem pisateljevega dela ne bo te\u017eko najti vira. \/\u2026\/ V \u017eivljenju podobne situacije do\u017eivljamo vsak dan in zdi se mi, kot bi bila zgodba napisana za Tur\u010dijo. \u010clovek je \u010dlovek, kamorkoli gre\u0161, a ne morem re\u010di, da sem naredil film z neko specifi\u010dno, jasno dolo\u010deno temo. Rad snemam filme, ki jih lahko gledamo na razli\u010dne na\u010dine in ki vzbujajo me\u0161ane ob\u010dutke. Ljudje me v\u010dasih vpra\u0161ajo, kako bi svoje filme povzel v enem samem stavku, vendar jim ne znam odgovoriti. \/\u2026\/. Mislim, da se re\u017eiserjeva naloga razlikuje od novinarjeve. Res je sicer, da re\u017eiser lahko opravi novinarjevo delo, a menim, da mora predvsem nagovarjati gledal\u010devo du\u0161o ter posku\u0161ati vnesti nekaj \u010dustev. \u010ce v gledalcu vzbudi malce sramu, pomeni, da je film na neki na\u010din uspel. Filme snemam, ker bi rad razumel \u010dlove\u0161ko du\u0161o. \/\u2026\/ Sokrat je dejal, da je cilj filozofije spoznati samega sebe. Prav to je po mojem mnenju tudi cilj filma. Rad bi bolje spoznal samega sebe, ubla\u017eil svojo \u017eivljenjsko bole\u010dino. Na potovanjih sre\u010da\u0161 razli\u010dne ljudi, spozna\u0161 razli\u010dne na\u010dine \u017eivljenja, in to ti da misliti. Sam sebi postavlja\u0161 te\u017eka vpra\u0161anja. Filme snemam, ker bi rad razumel, kaj pomeni biti \u010dlovek. \/\u2026\/ Malo me je bilo strah snemati v Kapadokiji, saj gre za \u010dudovito regijo, lep\u0161o, kot bi si \u017eelel, a upam, da njenih lepot nisem preve\u010d izpostavljal.\u00ab
– Nuri Bilge Ceylan, re\u017eiser in soscenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Nuri Bilge Ceylan (1959, Istanbul) sodi med najpomembnej\u0161a imena sodobnega avtorskega filma. Njegov prvi film Zapredek<\/strong> (Koza<\/strong>) se je leta 1995 kot prvi tur\u0161ki kratkometra\u017eec uvrstil v tekmovalni program festivala v Cannesu. Sledila je t. i. ‘pode\u017eelska trilogija’: celove\u010derni filmi Mestece<\/strong> (Kasaba<\/strong>, 1997), Majski oblaki<\/strong> (May\u0131s S\u0131k\u0131nt\u0131s\u0131<\/strong>, 1999) ter Oddaljen<\/strong> (Uzak<\/strong>, 2003). Pod vse tri se Ceylan ni podpisal le kot scenarist in re\u017eiser, pa\u010d pa tudi kot direktor fotografije, oblikovalec zvoka, producent in monta\u017eer. Celove\u010derec Oddaljen<\/strong> je leta 2003 prejel veliko nagrado v Cannesu in kasneje postal najbolj nagrajevan film v zgodovini tur\u0161ke kinematografije. V Cannesu so bila nagrajena tudi vsa njegova naslednja dela: Podnebje<\/strong> (\u0130klimler<\/strong>) je leta 2006 osvojilo nagrado FIPRESCI, Tri opice<\/strong> (\u00dc\u00e7 Maymun<\/strong>) dve leti kasneje nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo, film Bilo je neko\u010d v Anatoliji <\/strong>(Bir Zamanlar Anadolu’da<\/strong>) pa veliko nagrado leta 2011. Zimsko spanje<\/strong> je Ceylanov sedmi celove\u010derec. http:\/\/www.nuribilgeceylan.com\/<\/a><\/strong><\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ v Cannesu [je] zmagal Nuri Bilge Ceylan, tur\u0161ki re\u017eiser, ki je za favorita veljal od trenutka, ko se je v torek zjutraj odvrtela projekcija Zimskega spanja<\/strong>, njegovega sedmega filma, s katerim je zacementiral svoj status enega vodilnih svetovnih cineastov. V tem trenutku Ceylan u\u017eiva enako vsesplo\u0161no odobravanje, kot sta ga bila koncem devetdesetih let dele\u017ena denimo Abbas Kiarostami in malce kasneje Michael Haneke. To ni le status kakovostnega avtorja, ki serijsko proizvaja odli\u010dne filme, to je nekaj ve\u010d \u2013 kubrickovski status avtorja, \u010digar dela i\u0161\u010dejo nove poti in vsaki\u010d znova presene\u010dajo. Ceylan se je bil sposoben v pravem trenutku distancirati od dobro u\u010dvr\u0161\u010dene in prepoznavne meditativne poeti\u010dnosti, ki bi jo v nasprotnem marsikdo utegnil ozna\u010diti za dolgovezni manierizem, ter posneti dialo\u0161ko nabit film na temo dru\u017einske dinamike, ateizma, eti\u010dnih imperativov in \u0161e ve\u010d; povedano druga\u010de, izginili sta dvoumnost oziroma izmuzljiva metafori\u010dnost njegovih (oziroma junakovih) nazorov \u2013 v Zimskem spanju<\/strong> prevladujejo jasno artikulirani pogledi na svet.\u00ab
– Simon Popek, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ Novi film tur\u0161kega auteurja <\/em>Nurija Bilgeja Ceylana je o\u010darljiva, meditativna komorna drama o lastniku hotela v malem mestecu, \u010digar kulturne pretenzije in domi\u0161ljavo samozadovoljstvo se usodno zamajejo med neko dogodkov polno zimo. Ceylan si je \u017ee prislu\u017eil sloves enega najbolj inovativnih in dovr\u0161enih re\u017eiserjev zgodnjega 21. stoletja. Zimsko spanje<\/strong>, dobitnik presti\u017ene zlate palme na leto\u0161njem festivalu v Cannesu, je \u010dudovito dopolnilo k njegovi rasto\u010di filmografiji. Ceylan je po uspehu filma Bilo je neko\u010d v Anatoliji <\/strong>ustvaril ve\u010dplastno delo, ki se v marsikaterem pogledu razlikuje od svojega predhodnika. \/\u2026\/ Z odlo\u010dnim, prodornim pogledom, podobnim tistemu, ki ga je v svoje komorne drame vnesel Ingmar Bergman, je Ceylan zarezal v domi\u0161ljavo samopodobo \u010dloveka, ki sam sebe postavlja nad banalnost vsakdana, a se mora nazadnje soo\u010diti s tem, kdo in kaj v resnici je. \/\u2026\/ Zimsko spanje<\/strong> je fascinanten in hipnoti\u010den film, ki gledalca ne izpusti iz svojega prijema.\u00ab
– Piers Handling, Filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bbNuri Bilge Ceylan je z Zimskim spanjem<\/strong> dosegel vrhunec svojih mo\u010di. Gre za globoko prevzemajo\u010d in osupljivo lep magnum opus<\/em>, ki si nedvomno zaslu\u017ei naslov najmanj dolgo\u010dasnega 196-minutnega filma vseh \u010dasov. Ceylan je sublimni drami Bilo je neko\u010d v Anatoliji<\/strong> sledil s prav tako samozavestno, a znatno dostopnej\u0161o \u0161tudijo zna\u010dajev, ki se potopi v vsakdanje \u017eivljenje nekdanjega igralca v srednjih letih, zdaj dobro situiranega lastnika hotela, in ustvari ve\u010dplastno \u0161tudijo \u010dlove\u0161ke krhkosti, katere moralne implikacije odmevajo dale\u010d onkraj odmaknjenega tur\u0161kega prizori\u0161\u010da. \/\u2026\/ \u010ceprav se na papirju vse to morda sli\u0161i dolgo\u010dasno, bo film navdu\u0161il tiste obiskovalce kinematografov, ki cenijo vse redkej\u0161i spektakel \u017eivo zasnovanih, lepo zaokro\u017eenih likov, pogrezajo\u010dih se v \u010dustveno mo\u010dvirje svojih razmerij. \u017de res, da Aydin in Nihal govorita v hitri tur\u0161\u010dini, a gledalci z vseh koncev sveta bodo razumeli razvneto govorico \u010dustvenih bitk, neizprosnih verbalnih spopadov, in \u010disto mogo\u010de je, da se bodo v prizorih z grozo prepoznali. \/\u2026\/ Nobeno presene\u010denje ni, da je snemalec G\u00f6khan Tiryaki, re\u017eiserjev redni sodelavec, ustvaril \u0161e eno zakladnico \u010dudovitih widescreen<\/em> podob, pri \u010demer je \u0161e posebej izkoristil kapado\u0161ko pokrajino, medtem ko jo beli sneg. A kljub vsem \u010dudesom regije \u2013 skrivnostnim jamskim formacijam, zgradbam, vklesanim neposredno v kamen, divjim konjem, ki svobodno galopirajo naokrog \u2013 je morda najve\u010dji vizualni dose\u017eek Zimskega spanja<\/strong> lepota, ki jo najde v brazdah in konturah \u010dudovito ekspresivnih obrazov igralcev in ki jo ves \u010das poudarja natan\u010dna, brez\u0161ivna monta\u017ea. Dolgi srednji del filma bo vsaj nekatere izmed gledalcev spomnil na Prizore iz zakonskega \u017eivljenja<\/strong> in res lahko najdemo nekaj Bergmanovega mojstrstva v poudarjeni intenzivnosti in tanko\u010dutnosti, s katero Ceylan prou\u010duje svoje like \u2013 kot bi ga vsak njihov izraz in vsaka njihova beseda popolnoma uro\u010dila.\u00ab
– Justin Chang, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbZimsko spanje<\/strong> v spomin prikli\u010de \u010cehova, Dostojevskega, Shakespearja in Voltaira \u2013 in si povsem zaslu\u017ei mesto v njihovi elitni dru\u017ebi.\u00ab
– Scott Foundas<\/p>\n

\u00bb[Ceylan] ve\u010d kot upravi\u010di mamutsko dol\u017eino in spretno povle\u010de gledalca v svoje klavstrofobi\u010dno komorno delo.\u00ab
– Daniel Fairfax, Senses of Cinema<\/em><\/p>\n

\u00bbZimsko spanje<\/strong> tako na \u010dustveni kot vizualni ravni preka\u0161a vsa dela v Ceylanovi \u017ee tako ambiciozni filmografiji. \/\u2026\/ V bistvu gre za skrbno uprizorjeno komorno dramo, premi\u0161ljeno tempirano in skorajda mu\u010dno v svoji podrobni diagnozi patriarhalne infrastrukture. \/\u2026\/ Ceylan nadaljuje s ponotranjanjem filmskih vplivov: metafizi\u010dna preiskovanja in \u010dut za opazovanje v njegovih referencah na Michelangela Antonionija in Abbasa Kiarostamija v Neko\u010d je bilo v Anatoliji<\/strong> tu zamenja bolj izrazito \u010dustvena in modulirana mizanscena, ki spominja na Terencea Daviesa in zlasti Ingmarja Bergmana (celo Bilginerjeva brada neizogibno prikli\u010de v spomin topli, postarani obraz Erlanda Josephsona<\/em> \u2013 namerno ali ne ena \u0161tevilnih vzporednic s Prizori iz zakonskega \u017eivljenja<\/strong>).\u00ab
– Jordan Cronk, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ eden bolj navdu\u0161ujo\u010dih filmskih dose\u017ekov leto\u0161njega leta. Vsak festival in umetni\u0161ki kinematograf, ki da kaj nase, ga bo brez dvoma uvrstil v svoj program, a \u010de pogledamo onkraj nalepke ‘mojstrovina’, bomo odkrili globoko ob\u010duten, prepri\u010dljiv komentar tur\u0161ke dru\u017ebe, s katerim se bodo identificirali gledalci po vsem svetu. \/\u2026\/ Ceylanovi igralci nastopijo s tak\u0161no natan\u010dnostjo in ob\u010dutkom, da bi jim zaploskal celo Bergman. Direktor fotografije G\u00f6khan Tiryaki na \u010dudovit na\u010din zabele\u017ei tiho mo\u010d njihovih nastopov, edinstvena kapado\u0161ka pokrajina, ki jo je re\u017eiser izbral za prizori\u0161\u010de \/\u2026\/, pa jemlje dih.\u00ab
– Dan Fainaru, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbS poglobljenim raziskovanjem prevar, konfliktov in odtenkov \u010dlove\u0161kih \u010dustev Nuri Bilge Ceylan ustvari zanimivo sliko dru\u017ebenih razredov (bogati, slu\u017eabniki, u\u010ditelji, revni), temo, ki ga \u0161e posebej zanima in ki jo tokrat za\u010dini s \u0161\u010depcem humorja.\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbSijajno odigran, napisan in posnet \u2013 Ceylanov dobitnik zlate palme je pronicljiv, intimen ep o mo\u0161kih slabostih in zakonskih napetostih. \/\u2026\/ Izjemni film Nurija Bilgeja Ceylana spoji drzno digresivno in raz\u0161irjeno pripovedno strukturo (ki je zaznamovala \u017ee film Bilo je neko\u010d v Anatoliji<\/strong>) z mu\u010dno intimnostjo in grenko ostrino Bergmanovih komornih del. \/\u2026\/ Ceylan \u017ee dolgo slovi kot pronicljiv in nenavadno odkritosr\u010den opazovalec mo\u0161ke psihe. Njegova prodorna analiza Aydinove apatije, samoprevare in pasivne agresije je razsvetljujo\u010da, duhovita in zelo \u010dehovska. A Ceylan od sebe (in nas) zahteva \u0161e ve\u010d: z ve\u010d dialoga kot doslej ter s tako spretnim manevriranjem zakonskih, dru\u017einskih in drugih napetosti, da prijetno osvetljeni interjerji postanejo skoraj klavstrofobi\u010dni, nas vodi skozi dolgo, hladno no\u010d duha proti razkritju, ki je prav tako razveseljivo nejasno, kot je globoko ganljivo. Zadr\u017eano, a obenem so\u010dutno delo \u2013 filmska stvaritev najvi\u0161jega reda.\u00ab
– Geoff Andrew, BFI<\/p>\n

\u00bbTur\u0161ko Zimsko spanje<\/strong>, dobitnik zlate palme, je epos o zimi, ki ji sledi zima. Epos o vojni spolov in banalnosti patriarhalnega zla. \/..\/ \u010ce ho\u010dete videti, kako patriarhat odnose med mo\u0161kimi in \u017eenskami spreminja v ekonomijo, zatemnjeni teater izkori\u0161\u010danja in poni\u017eevanja, si poglejte tale filmos, remiks Bergmana in \u010cehova, ki namiguje, da si je mo\u0161ke izmislil patriarhat in da bi brez njega izgledali le \u0161e kot eks igralci. Zlo izgine le, \u010de mu pusti\u0161, da se zgodi.\u00ab ZELO ZA –
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbCeylan si je za svojo \u0161tudijo \u010dlove\u0161kega zna\u010daja in \u0161ir\u0161e tur\u0161ke dru\u017ebe, h kateri so ga navdihnila dela ruskega pisatelja in dramatika Antona Pavlovi\u010da \u010cehova, vzel \u010das in posnel brez\u010dasen ter ob\u010dudovanja vreden film, ki se odvije pred nami veliko hitreje, kot pa bi to glede na njegovo (\u017ee kar malce predrzno) dol\u017eino pri\u010dakovali.\/\u2026\/ Leto\u0161nji prejemnik zlate palme je \u010dudovito posnet, tanko\u010duten in ve\u010dplasten film z mo\u010dnim intelektualnim nabojem, ki ga je nemogo\u010de ne ob\u010dudovati.\u00ab
– Klemen \u010cerne, Siol.net<\/em><\/p>\n

\u00bbCeylanov prepoznavni filmski slog morda ni za vsakogar, in Zimsko spanje je \u0161e manj ‘na prvo \u017eogo’ dostopna izku\u0161nja od nekonvencionalnega filma ceste Bilo je neko\u010d v Anatoliji<\/strong> ali od melanholi\u010dnega minimalizma drame Uzak<\/strong>. A pred nami je monumentalno delo, vredno shakespearjanskih referenc, ki se jih poslu\u017euje, in obenem filmska analogija literarnemu svetu \u010cehova, ki je Ceylanu in njegovi \u017eeni Ebru (skupaj sta podpisana pod scenarij) slu\u017eil tudi kot oporna to\u010dka za zgodbo. Njun ep pred gledalca postavlja vpra\u0161anja o tem, na robu kak\u0161nega prepada se znajde posameznik, ki svojo \u010dlove\u010dnost potisne v zimsko spanje, ter mu na koncu odvisno od interpretacije pusti tudi priprta vrata za katarzo in odre\u0161enje. Brez izjeme tisti film leta 2014, ki gledalca z mo\u010djo svoje naracije najbolj potegne vase, ki najbolj dokon\u010dno zabri\u0161e meje med ‘ob\u010dinstvom’ in ‘zgodbo’. Kljub nezanemarljivi dol\u017eini vreden ve\u010dkratnega ogleda.\u00ab
– Ana Jurc, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n

\u00bbTiha mojstrovina.\u00ab
– Andrej Gustin\u010di\u010d, MMC RTV SLO<\/em>
<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Za subtilno \u010dehovsko zna\u010dajsko \u0161tudijo, postavljeno v slikovito kapado\u0161ko pokrajino, je velikan sodobnega avtorskega filma Nuri Bilge Ceylan prejel zlato palmo na festivalu v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8238,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8237"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8238"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8237"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}