{"id":8227,"date":"2020-06-03T09:43:55","date_gmt":"2020-06-03T07:43:55","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/zlo-za-petami\/"},"modified":"2020-06-03T10:02:10","modified_gmt":"2020-06-03T08:02:10","slug":"zlo-za-petami","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zlo-za-petami\/","title":{"rendered":"Zlo za petami"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Za devetnajstletno Jay bi morala biti jesen predvsem \u010das za novo \u0161olsko leto, fante in vikende ob bli\u017enjem jezeru. Toda po na videz nedol\u017eni spolni izku\u0161nji jo za\u010dnejo preganjati grozljive prikazni. Nekdo ali nekaj jo zasleduje, prevzema lahko podobe popolnih neznancev ali najbli\u017ejih oseb, predvsem pa ne odneha. Medtem ko gro\u017enja postaja vse bolj vidna in telesna, morajo Jay in njeni prijatelji najti na\u010din, kako ube\u017eati zlu, ki jim je vztrajno za petami.<\/p>\n

Tesnobna, napeta psihoseksualna srhljivka in \u010distokrven ameri\u0161ki indie Zlo za petami <\/strong>spretno preigrava elemente \u017eanrskih klasik, od morastega suspenza zgodnjega Carpenterja do domiselnih premis filmov oku\u017ebe, in je hkrati tanko\u010dutna metafora negotovosti in strahu, ki tareta mladostnika ob prvem stiku s spolnostjo.
<\/strong><\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbMislim, da bodo nekateri v filmu videli opozorilo, da sta pri spolnosti potrebni pazljivost in neka moralna dr\u017ea. Spet drugi ga bodo razumeli druga\u010de. S to stvarjo se oku\u017ei\u0161 pri seksu, a \u010de gre vse po sre\u010di, se je s seksom tudi znebi\u0161. Oba pogleda sta legitimna. Pri teh letih se mlada oseba spoprijema z vsemi vrstami strahu in tesnobe. Spomnim se svoje mladosti. Ta strah in tesnoba sta nekaj povsem obi\u010dajnega, zato se mi ju je zdelo zanimivo stopnjevati do skrajnosti, na ravni \u017eivljenja in smrti. \/\u2026\/ Spomnim se no\u010dne more iz otro\u0161tva, v kateri me je nekaj zasledovalo, bilo je po\u010dasno, a neutrudno. V sanjah sem stal na \u0161olskem igri\u0161\u010du. Ko sem pogledal proti parkiri\u0161\u010du, sem zagledal otroka, ki je hodil proti meni. Nekako sem vedel, da gre za po\u0161ast. Za\u010del sem be\u017eati pred njim. Pretekel sem vso ulico in se za hip ustavil, pa je bil \u017ee tam in spet hodil proti meni. Gre za idejo ne\u010desa, kar te nenehno, vztrajno zasleduje in v vsakem trenutku ve, kje si. Mora se mi je vtisnila v spomin. In ko sem odrasel, sem pomislil, da bi iz nje napravil film. Napisal sem ga zelo hitro, v enem samem tednu.\u00ab
– David Robert Mitchell, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
David Robert Mitchell (1974, Clawson, Michigan) je mednarodno pozornost pritegnil s celove\u010dernim prvencem The Myth of the American Sleepover<\/strong> (2010). Film, ki ga je podpisal kot re\u017eiser in scenarist, je prejel posebno nagrado \u017eirije na festivalu South by Southwest (SXSW) v teksa\u0161kem Austinu. Mednarodno premiero je do\u017eivel v presti\u017eni sekciji Teden kritike na festivalu v Cannesu, kamor se je uvrstil tudi avtorjev drugi celove\u010derec, prav tako ljubljenec kritike in nagrajenec \u0161tevilnih festivalov, film Zlo za petami<\/strong>.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\u010ceprav je bilo kaznovanje promiskuitetnih temeljni motiv slasher<\/em> ciklusa, ki ga film pogosto evocira, je obi\u010dajno ena\u010denje spolnosti in smrti tu veliko bolj zapleteno. Kot v prvencu The Myth of the American Sleepover <\/strong>iz leta 2010 (v katerem je bil predmet re\u017eiserjevega \u010da\u0161\u010denja John Hughes namesto Carpenterja, ki pa s filmom Zlo za petami <\/strong>deli nejasno \u010dasovno obdobje, predmestni Detroit in pronicljiv portret najstni\u0161tva) Mitchella tudi tokrat bolj zanimajo kompleksnej\u0161i vidiki mladostnega po\u017eelenja. Prekletstvo prina\u0161a Jay predvsem strahotno breme odgovornosti, saj se z grozo zaveda, da se bo kakr\u0161nokoli intimno razmerje najverjetneje kon\u010dalo s smrtjo njenega partnerja.\u00ab
– Jason Anderson, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je \u010dudovito sve\u017ea variacija klasi\u010dnega motiva \u2013 ideje prena\u0161anja prekletstva, ki jo ljubitelji grozljivk poznajo iz srhljive kratke zgodbe M. R. Jamesa Casting the Runes<\/em> in njenih \u0161tevilnih filmskih adaptacij, od filma No\u010d demona <\/strong>(1957) Jacquesa Tourneurja <\/em>do japonske kultne uspe\u0161nice Krog <\/strong>(2000) in ameri\u0161kega rimejka. Zlo za petami <\/strong>… <\/strong>je lahko v ponos svojemu rodovniku, ne le zato, ker runsko pretvezo ali kro\u017eenje videokasete zamenja s precej cronenbergovsko domislico, po kateri svojega nesre\u010dnega spolnega partnerja oku\u017ei\u0161 z demonom. To je v vseh pogledih inteligenten in domiseln film, poln fascinantnih implikacij, in ve\u010d ali manj sanje vsakega sodobnega horror fana. \/\u2026\/ Tu imamo gro\u017enjo, ki je in ni vidna, ki je prepoznavna in povsem tuja, neustavljiva kot Terminator in smrdljivo \u010dlove\u0161ka kot gnijo\u010da starka iz Kubrickovega Sijaja<\/strong>. Tisto zlo, ki je tu za petami, izvira iz istega ‘zla’, ki si ga najstniki \u0161e kako \u017eelijo in nanj neprestano mislijo. To je nekaj pokvarjenega na zadnjem sede\u017eu avtomobila. To je zmenek na slepo, ob katerem vam zaledeni kri.\u00ab
– Tim Robey, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bb\u0160e en vidik zgodbe o duhovih, ki ga najdemo v filmu, je navzo\u010dnost Detroita. Dogajanje se pove\u010dini odvija v njegovih predmestjih in ob bli\u017enjem jezeru, toda film zaide tudi v zapu\u0161\u010dene mestne predele, ki jih poznamo iz neskon\u010dnih dokumentarnih posnetkov (in Jarmuschevih Ve\u010dnih ljubimcev<\/strong>). Mitchell prika\u017ee propad Detroita poeti\u010dno in atmosferi\u010dno … Predvsem pa razpadajo\u010de ulice in stavbe predo\u010dajo mesto, ki je samo postalo fantom \u2013 kot bi bila Detroit in njegova pozaba tisto resni\u010dno ‘potla\u010deno’ v tej grozljivi zgodbi, ki se odvija v udobnem zavetju predmestja.\u00ab
– Jonathan Romney, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbPrvovrstna grozljivka Zlo za petami <\/strong>prina\u0161a horror panteonu novo po\u0161ast in prav osve\u017eujo\u010de, nepretenciozno prepri\u010danje, da pomenljiv podtekst \u0161e ne uni\u010di ob\u010dutka srhljivega. \/\u2026\/ \u0160iroke kompozicije in elektronsko brnenje spominjajo na zgodnje, srhljive filme Johna Carpenterja, toda uporaba izpraznjenih predmestnih sosesk in urbanih okoli\u0161ev podeli filmu nenavadno, srhljivo zapu\u0161\u010deno postmilenijsko atmosfero.\u00ab
– Kim Newman, Empire<\/em><\/p>\n

\u00bbKljub zelo konceptualnim nameram Zlo za petami <\/strong>nikoli ne zaide predale\u010d s poti \u010distokrvne groze. Mitchell napolni \u0161tevilne prizore z natanko odmerjenimi \u0161oki, ko to bitje vsaki\u010d znova plane iz sence in si nadene povsem nepri\u010dakovano podobo, kar z vso silo podkrepi tudi filmska glasba.\u00ab
– Eric Kohn, Indiewire<\/em><\/p>\n

\u00bbSkoraj nemogo\u010de je z besedami opisati zlove\u0161\u010do napetost Zla za petami<\/strong>: ta film mojstrsko izrablja ti\u0161ino, \u017eive\u010do v sencah mra\u010dnih zati\u0161ij med krvavimi prizori ubijanja, ki odmerjajo tempo obi\u010dajnim slasherjem<\/em>.\u00ab
– Tom Huddleston, Time Out London<\/em><\/p>\n

\u00bbSrhljiv, napet in nepopustljiv film. Sijajno narejena nizkoprora\u010dunska grozljivka se zavestno poigrava z zakonitostmi \u017eanra, a svoji publiki pri tem nikoli ne pome\u017eikne, zaradi \u010desar deluje osve\u017eujo\u010de resno in zato \u0161e toliko bolj pretresljivo.\u00ab
– David Rooney, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbVe\u010dino svojega trajanja je film neverjetno u\u010dinkovit v na\u010dinu stopnjevanja napetosti, da bi gledalca v intervalih zadel s tiste vrste \u0161okom, ki vas za trenutek kar dvigne s stola.\u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbGrozljivka, ki vas bo \u0161e tedne preganjala pri belem dnevu. Vsak kader Zla za petami <\/strong>je pre\u017eet z brezimno grozo.\u00ab
– Matt Glasby, Total Film<\/em><\/p>\n

\u00bbKo Zlo za petami<\/strong> obseda izgubljeno devi\u0161tvo “zadnjega dekleta”, izgleda kot No\u010d \u010darovnic<\/strong>. Ko postavi pravila, po katerih se mora ravnati ta, ki ho\u010de ube\u017eati smrti, izgleda kot Krik<\/strong>. In ko da vedeti, da se smrt prena\u0161a kot fatalna, neizbe\u017ena, pandemi\u010dna oku\u017eba, izgleda kot Brez povratka. Zlo za petami<\/strong> je fina sublimacija slasherja<\/em>, ki puncam nikoli ne pusti, da bi pre\u017eivele seks.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tesnobna, napeta psihoseksualna srhljivka in \u010distokrven ameri\u0161ki indie spretno preigrava elemente \u017eanrskih klasik, od morastega suspenza zgodnjega Carpenterja do domiselnih premis filmov oku\u017ebe, in je hkrati tanko\u010dutna metafora negotovosti in strahu, ki tareta mladostnika ob prvem stiku s spolnostjo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8228,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8227"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8228"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8227"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}