{"id":8207,"date":"2020-01-03T13:12:15","date_gmt":"2020-01-03T12:12:15","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/leviatan-2\/"},"modified":"2020-01-03T13:42:55","modified_gmt":"2020-01-03T12:42:55","slug":"leviatan-2","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/leviatan-2\/","title":{"rendered":"Leviatan"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Kolja \u017eivi z mlado \u017eeno in najstni\u0161kim sinom iz prej\u0161njega zakona v majhnem mestu ob Barentsovem morju. Ko ga ho\u010de skorumpirani \u017eupan prisiliti k prodaji zemlji\u0161\u010da, Kolji grozi, da bo izgubil vse, kar mu je dragoceno. Na pomo\u010d pokli\u010de prijatelja iz mladosti, ki je medtem postal uspe\u0161en moskovski odvetnik.\u00a0 Ta odkrije dokaze, ki naj bi \u017eupana prisilili k umiku. A tudi odvetnik ima svoje skrivnosti \u2026<\/p>\n<p>Moralno kompleksen triler ter parabola o oblasti, veri in korupciji, ume\u0161\u010dena na pode\u017eelje Putinove Rusije. Film je prejel nagrado za najbolj\u0161i scenarij na festivalu v Cannesu ter zlati globus in nominacijo za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbKo \u010dloveka vpri\u010do stiske in negotovosti prevzame ob\u010dutek tesnobe, ko se prihodnost zdi nejasna, ko se boji za najbli\u017eje in za lastno \u017eivljenje \u2013 mar mu preostane kaj drugega, kot da se odpove svobodi in svobodni volji ter te dragocenosti prostovoljno preda zaupanja vredni osebi v zameno za varljivo obljubo varnosti, socialne za\u0161\u010dite in celo iluzijo skupnosti?<\/p>\n<p>Thomas Hobbes gleda na dr\u017eavo kot na \u010dlovekovo pogodbo s hudi\u010dem: vidi jo kot po\u0161ast, ki jo je ustvaril \u010dlovek, da bi prepre\u010dil &#8216;vojno vseh proti vsem&#8217;, z razumljivo \u017eeljo dose\u010di varnost v zameno za svobodo, ki je \u010dlovekova edina prava lastnina.<\/p>\n<p>Tako kot smo od rojstva vsi zaznamovani z izvirnim grehom, smo tudi rojeni v &#8216;dr\u017eavi&#8217;. Duhovna mo\u010d dr\u017eave nad \u010dlovekom ne pozna meja.<\/p>\n<p>Te\u017eaven odnos med \u010dlovekom in dr\u017eavo je v Rusiji \u017ee dolgo osrednja tema. A moj film je ume\u0161\u010den v Rusijo le zato, ker se z nobeno drugo dr\u017eavo ne \u010dutim povezanega. Globoko pa sem prepri\u010dan, da se bomo ne glede na dru\u017ebo, v kateri \u017eivimo \u2013 naj bo ta najbolj razvita ali najbolj zastarela \u2013 nekega dni vsi soo\u010dili z naslednjo alternativo: \u017eiveti kot su\u017eenj ali kot svoboden \u010dlovek. In \u010de naivno verjamemo, da ima dr\u017eava nekak\u0161no mo\u010d, ki nam lahko prihrani to izbiro, smo v te\u017eki zmoti. V \u017eivljenju vsakega \u010dloveka pride \u010das, ko se soo\u010di s sistemom, s &#8216;svetom&#8217;, in ko mora slediti svojemu \u010dutu za pravico, veri v Boga na Zemlji.<\/p>\n<p>Dandanes je \u0161e vedno mogo\u010de zastavljati ta vpra\u0161anja gledalcu in najti tragi\u010dnega junaka v lastni de\u017eeli, &#8216;bo\u017ejega sina&#8217;, lik, ki je tragi\u010den \u017ee od nekdaj, in prav to je razlog, da moja domovina zame in za tiste, ki so ta film naredili, \u0161e ni izgubljena.\u00ab<br \/>&#8211; Andrej Zvjagincev<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Andrej Zvjagincev (1964, Novosibirsk) je \u0161tudiral igro na Ruski akademiji za gledali\u0161ko umetnost in sprva delal kot igralec. Meteorski vzpon je do\u017eivel leta 2003, ko je njegov celove\u010derni re\u017eijski debi <strong>Vrnitev<\/strong> (Vozvra\u0161\u010denje) z Bene\u0161kega filmskega festivala odnesel zlatega leva in leva prihodnosti. Film, ki je postal festivalska senzacija leta in re\u017eiserju prinesel primerjave s Tarkovskim, je bil kasneje nominiran za zlati globus, nagrajen pa je bil tudi z vodomcem na 14. LIFFu. Re\u017eiserjev drugi celove\u010derec <strong>Izgon<\/strong> (Izgnanie) je na festivalu v Cannesu leta 2007 prejel nagrado za najbolj\u0161ega igralca, tretji celove\u010derec <strong>Elena<\/strong> pa posebno nagrado \u017eirije v sekciji Posebni pogled leta 2011. <strong>Leviatan<\/strong> je njegov \u010detrti celove\u010derni film.<br \/>Ve\u010d o re\u017eiserju na <a href=\"http:\/\/az-film.com\/en\/\" target=\"_blank\"><strong>az-film.com\/en\/<\/strong><\/a><\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb\/\u2026\/ nova ruska mojstrovina. \/\u2026\/ me\u0161anica Hobbesa, \u010cehova in Biblije, polna izjemnih podob in \u010dudovite simetrije. \/\u2026\/ <strong>Leviatan<\/strong> je tragi\u010dna drama, ki prevzame s svojo moralno resnostjo; film z ostrino in mo\u010djo, ki se stopnjujeta do nekak\u0161ne stra\u0161ne, uni\u010dujo\u010de veli\u010dine. Zvjagincev zdru\u017ei zgodbo Stare zaveze z ne\u010dim, kar spominja na <strong>\u017drtvovanje<\/strong> Tarkovskega; v sebi ima tudi kan\u010dek filmov <strong>Na pristani\u0161ki obali<\/strong> (On the Waterfront) Elie Kazana in \/\u2026\/ klasike <strong>Vsi kraljevi mo\u017eje<\/strong> (All the King\u2019s Men) Roberta Rossena.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Bradshaw, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ re\u017eiserjev najbolj\u0161i in najpogumnej\u0161i film doslej. \/\u2026\/ obenem sodoben esej o trpljenju, triler z odprtim koncem in \u010drna dru\u017ebena komedija, najpomembnej\u0161a od vsega pa je komaj prikrita in z grenko ironijo prepojena politi\u010dna parabola, usmerjena proti pokvarjenemu, uni\u010dujo\u010demu re\u017eimu Vladimirja Putina.\u00ab<br \/>&#8211; Leslie Felperin, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbVizualno \u010dudovit v najbolj\u0161i ruski <em>wide screen<\/em> tradiciji. Zvjagincev prepleta dru\u017ebeni komentar, intenzivna \u010dustva in duhovno alegorijo, ne da bi pri tem za trenutek izgubil \u010dlove\u0161ko razse\u017enost pripovedi.\u00ab<br \/>&#8211; A.O. Scott, <em>The New York Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTa osupljiv, a stra\u0161en portret sveta, ki gre k vragu pod popolno za\u0161\u010dito varuhov zakona \u2013 pa tudi svete cerkve \u2013, je ruski do najmanj\u0161ega detajla, hkrati pa bi ga lahko le z majhnimi prilagoditvami umestili kamorkoli.\u00ab<br \/>&#8211; Dan Fainaru, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbRuski mojster \/\u2026\/ prina\u0161a osupljivo, presenetljivo sme\u0161no satiro, ki si drzne zastaviti vpra\u0161anje, ali njegova domovina deluje v dobro njenih dr\u017eavljanov.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Debruge, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPrimerjava z Jobom je eden izmed razlogov, zaradi katerih se nam je zdelo, da ima film skoraj coenovski pridih. Tako kot pri <strong>Zresni se <\/strong>(A Serious Man)<strong> <\/strong>gre za tema\u010dno komi\u010dno zgodbo o nepopolnem \u010dloveku, ki je postavljen pred te\u017eke preizku\u0161nje. Mestoma lahko najdemo celo sledi filma noir, \u010deprav je v vizualnem smislu bolj o\u010ditno izhodi\u0161\u010de Tarkovski, v tonskem pa celo klasi\u010dna hollywoodska melodrama. A Zvjagincev je zelo samosvoj re\u017eiser in film je celo v primerjavi z njegovimi prej\u0161njimi deli nekaj povsem druga\u010dnega. \/\u2026\/ Vsakr\u0161en dvom, ali gre za enega najpomembnej\u0161ih svetovnih auteurjev, je s tem filmom izginil. Zvjagincev je bil vedno odli\u010den re\u017eiser, a stanja v dr\u017eavi se na tak na\u010din \u0161e ni lotil. In zaradi tega je <strong>Leviatan<\/strong> ne le mojstrski, ampak tudi silno pomemben film.\u00ab<br \/>&#8211; Oliver Lyttlejohn, <em>The Playlist<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTo je velik film, grotesken in malce napihnjen, a prezreti ga je nemogo\u010de. \/\u2026\/ <strong>Leviatan<\/strong> je tragedija s kan\u010dkom \u010drne komedije, ki se giblje z lastnim tempom in ritmom ter prisoli bole\u010do zau\u0161nico sodobni Rusiji. \/\u2026\/ Nobenega dvoma ni, da gre za pomemben in mo\u010dan film.\u00ab<br \/>&#8211; Dave Calhoun, <em>Time Out<\/em><\/p>\n<p>\u00bb[Re\u017eiserjeva] sposobnost spajanja \/\u2026\/ komi\u010dnih prvin z ostro kritiko institucionalne mo\u010di, trenutki vizualne veli\u010dastnosti in elementi metafizi\u010dnega raziskovanja (film evocira Hobbesa, Dostojevskega in Knjigo o Jobu) bo zagotovila njegov nadaljnji vzpon v sam vrh svetovnih auteurjev.\u00ab<br \/>&#8211; Daniel Fairfax, <em>Senses of Cinema<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTo je film divjega politi\u010dnega besa, uperjenega proti pokvarjenim ruskim oblastnikom, hkrati pa skrivnostno in poeti\u010dno delo, ki se nazadnje odpre metafizi\u010dnim perspektivam. In \u010deprav je globoko kontemplativen, v pripovednem smislu prav ni\u010d ne zaostaja. Z ubijalsko kombinacijo energije, domi\u0161ljije in vizionarske filmske mo\u010di <strong>Leviatan<\/strong> namre\u010d \u0161e kako upravi\u010di svoj naslov.\u00ab<br \/>&#8211; Jonathan Romney, <em>The Observer<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Leviatan<\/strong> s kirur\u0161ko natan\u010dnostjo razgali rusko brezkompromisno in samodestruktivno du\u0161o, pri \u010demer pa scenaristi\u010dni dvojec ob vsem zlove\u0161\u010dem tonu uporabi dobr\u0161no mero suhega humorja, ki vsaj malce razbremeni kot struno napeto tragedijo. \/\u2026\/ Film, ki ga odlikujejo tako izjemna liri\u010dnost in simbolika kot odkrita politi\u010dna sporo\u010dilnost, Zvjaginceva samo \u0161e utrjuje na mestu enega najbolj nadarjenih ruskih re\u017eiserjev, hkrati pa ga postavlja v vlogo malodane politi\u010dnega opore\u010dnika, ki je z <strong>Leviatanom<\/strong> dobil mo\u010dan glas.\u00ab<br \/>&#8211; Kaja Sajovic, <em>MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n<p>\u00bbAndrej Zvjagincev je v nekem intervjuju povedal, da se mu dana\u0161nja Rusija kljub kapitalizmu, ki ga je objela, zdi podobna fevdalizmu. In tega res ni mogel bolje pokazati kot v prizorih, kjer pop svetuje Kolji, naj se sprijazni z vlogo Joba, nato pa v cerkvi blagoslavlja vso lokalno oblast (od sodnega do \u017eupanskega zbora), da je z uni\u010denjem neke dru\u017eine in neposlu\u0161nega posameznika spet enkrat v prid &#8216;vi\u0161jega dobrega&#8217; (v prozi: kapitala) opravila svojo dol\u017enost.\u00ab<br \/>&#8211; Zdenko Vrdlovec, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm <strong>Leviatan<\/strong> kultnega ruskega re\u017eiserja Andreja Zvjaginceva je skalpel, ki z neusmiljeno natan\u010dnostjo re\u017ee v rusko stvarnost. \/\u2026\/ glejte Zvjaginceva. \/\u2026\/ Njegova zgodba lahko hitro postane va\u0161a.\u00ab<br \/>&#8211; Andrej Stopar,<strong> <\/strong><em>MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ Kolja je za \u017eupana to, kar so za Putina Pussy Riotke. Kolja je Job (&#8220;Zakaj, Bog?&#8221;), ki ugotovi, da se lahko proti korupciji bori\u0161 le tako, da si tudi sam stra\u0161en in kafkovski kot Bog, a tudi demokracija izgleda tako, kot da jo je Bog ustvaril le zato, da bi ljudje imeli ob\u010dutek, da je boj nepotreben.\u00ab ZA+<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZvjagincev silovit film \u2013 re\u017eiserjeva moralna, ne pa tudi pridigarska obsodba korupcije \u2013 nam mora slu\u017eiti kot opozorilo pred okoli\u0161\u010dinami, ki nastanejo, ko dr\u017eava ne opravlja svoje osnovne funkcije in ko postane ujetnica teh zveri.\u00ab<br \/>&#8211; Klemen \u010cerne, <em>Siol.net<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Leviatan<\/strong> je izvrstna dramatizacija dileme malega \u010dloveka, ali naj se posku\u0161a zoperstaviti monstrumu dr\u017eave ali naj raje upogne hrbet. Smisel dr\u017eavne oblasti naj bi bil v tem, da v zameno za ko\u0161\u010dek svobode \u0161\u010diti posameznika. O tem je v svoji knjigi, prav tako naslovljeni <em>Leviatan<\/em>, \u017ee v 17. stoletju pisal angle\u0161ki filozof Thomas Hobbes. A kaj, ko se resni\u010dnost vse prepogosto upre teoriji. Koljin odvetnik, ki verjame v vladavino zakona, v bistvu ni dosti druga\u010den od tistih, ki ga v filmu spra\u0161ujejo, \u010de verjame v boga &#8211; vsi verujejo v nekaj, \u010desar \u0161e niso videli. Brez dvoma eden najbolj\u0161ih filmov tega leta \u2013 spra\u0161ujem se le, kako mu je uspelo postati nacionalni kandidat za tujejezi\u010dnega oskarja.\u00ab<br \/> &#8211; \u0160pela Barli\u010d, <em>Pogledi<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Moralno kompleksen triler ter parabola o oblasti, veri in korupciji, ume\u0161\u010dena na pode\u017eelje Putinove Rusije. Film je prejel nagrado za najbolj\u0161i scenarij na festivalu v Cannesu ter zlati globus in nominacijo za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":39606,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8207"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/39606"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8207"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}