\u00bbRazmerje med spomini in domi\u0161ljijo je skrivnostno podro\u010dje. Spominjam se besed Ingmarja Bergmana, ki je dejal, da v svojih filmih ni iskal resnice, ampak \u017eivljenje.\u00ab
– John Boorman<\/p>\n
kritike<\/strong> \u00bbDomi\u0161ljija je v Boormanovih filmih od nekdaj igrala odlo\u010dilno vlogo, a je tokrat (tako kot v Upanju in slavi<\/strong>) \u0161e posebej presunljiva, saj nosi te\u017eo \u017eivete izku\u0161nje. Pred seboj imamo 82-letnega re\u017eiserja, ki se neusmiljeno zazre vase z varljivo \u0161aljive perspektive. V filmu ni trenutka, v katerem gledalec ne bi u\u017eival. \/\u2026\/ Zadnji prizori so med najbolj ganljivimi, kar jih je Boorman kdaj posnel, to pa zato, ker se zdi, kot bi velik umetnik jemal slovo \u2013 ne le od svoje mladosti, ampak tudi od vseh vzponov, padcev in tistih trenutkov vmes, ki so sledili.\u00ab \u00bbS svojo ohlapno spleteno pripovedjo ima film vse prej kot konvencionalno strukturo, a po zaslugi Boormanovega neprekosljivega daru \u2013 tako za pripovedovanje zgodb kot za re\u017eijo \u2013 gledalca od za\u010detka do konca vsrka vase. Delo <\/strong>bi resni\u010dno lahko slu\u017eilo kot u\u010dna ura, kako narediti zanimive celo najmanj\u0161e vloge ter kako posneti prizore na kar najbolj ekspresiven, eleganten in var\u010den na\u010din. V Boormanovem slogu ni ni\u010d nastopa\u0161kega. V primerjavi s filmi Point Blank<\/strong>, Excalibur<\/strong> \u2013 me\u010d kralja Arthurja<\/strong>, Zardoz<\/strong> in ostalimi njegovimi deli je stil tokrat \u010dudovito zadr\u017ean \u2013 znamenje mojstra, ki mu ni treba ni\u010desar dokazovati.\u00ab \u00bbFilm se mi je zdel globoko ganljiv, morda zato, ker sta v ljube\u010di poustvaritvi povojne Anglije in namigih o de\u017eeli na pragu novega obdobja Boormanova nostalgija in blagi ob\u010dutek izgube tako odkrita in iskrena, njegovi filmi pa \u0161e vedno tako polni \u017eivljenja.\u00ab John Boorman (Point Blank, Pekel na Pacifiku, Odre\u0161itev) je leta 1987 posnel avtobiografski film Upanje in slava, ki je temeljil na njegovih otro\u0161kih spominih iz \u010dasa druge svetovne vojne. Film Za kraljico in domovino je postavljen v leto 1952, v obdobje korejske vojne, ko je bil re\u017eiser tako kot vsi osemnajstletniki vpoklican na dvoletno slu\u017eenje voja\u0161kega roka.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8204,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8203"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8204"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8203"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u00bbNekateri \/\u2026\/ kritiki so delu o\u010ditali, da gre za ‘voja\u0161ko komedijo’, a mo\u010d Boormanovega filma je ravno v tem, da nas spomni, kaj ‘voja\u0161ka komedija’ pravzaprav je: spektakel zobnikov, ki se vzdignejo proti stroju. \/\u2026\/ V enem izmed vrhuncev filma Bill in Ophelia gledata Kurosawov film V gozdu<\/strong> (Rashomon). Njega osupne tehnika pripovedovanja ene same zgodbe s treh razli\u010dnih stali\u0161\u010d, ona pa vidi bistvo v tem, da je bila v vseh treh razli\u010dicah \u017eenska posiljena. Tako kot Kurosawa je tudi Boorman virtuoz in humanist. Medtem ko mlaj\u0161i re\u017eiserji dokazujejo svoj talent tako, da razgrnejo cele zgodbe, kot bi bile narejene v enem samem posnetku, pa naredi Boorman \u2013 s \u0161e ve\u010djo lahkotnostjo \u2013 nekaj bolj navdu\u0161ujo\u010dega: uporabi vsako orodje, ki mu je kot re\u017eiserju na voljo, da bi ob\u010dinstvo popeljal v notranjost vseh svojih likov. Film Za kraljico in domovino<\/strong> se kon\u010da z bli\u017enjim posnetkom Billove \/\u2026\/ kamere. Ko Bill sko\u010di v vodo, da bi se zdru\u017eil s svojo povojno ljubeznijo, kamera te\u010de naprej. \u010ceprav gre za realisti\u010dno me\u0161anico komedije in drame, ostaja Boorman eden zadnjih velikih filmskih mistikov, ki verjame, da kamera ustvari ve\u010dne trenutke celo takrat, ko re\u017eiser ne gleda.\u00ab
– Michael Sragow, Film Comment<\/em><\/p>\n
– Keith Uhlich, The L Magazine<\/em><\/p>\n
– Godfrey Cheshire, RogerEbert.com<\/em><\/p>\n
– Gavin Smith, Film Comment<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"