{"id":8197,"date":"2022-08-09T12:18:36","date_gmt":"2022-08-09T10:18:36","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/prihajamo-v-miru\/"},"modified":"2022-08-09T12:28:06","modified_gmt":"2022-08-09T10:28:06","slug":"prihajamo-v-miru","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/prihajamo-v-miru\/","title":{"rendered":"Prihajamo v miru"},"content":{"rendered":"

\u010ce se \u00bbzgodovina ne ponavlja, pa\u010d pa rima\u00ab, je Prihajamo v miru <\/strong>testament te zaskrbljujo\u010de realnosti \u2013 povest o zelo starih in zlove\u0161\u010dih verzih.<\/em><\/p>\n

zgodba<\/strong>
Nekaj let po odcepitvi Ju\u017enega Sudana je ozemlje nekdaj najve\u010dje afri\u0161ke dr\u017eave znova postalo prizori\u0161\u010de spopadov civilizacij, krvavih notranjih vojn in pusto\u0161enja naravnega bogastva. Re\u017eiser v svojem doma narejenem ultralahkem letalu iz aluminija in platna popelje gledalca na najbolj neverjetne kraje, kjer se usode, misli in sanje lokalnih prebivalcev prepletajo z interesi kitajskih naftnih dru\u017eb, pripadnikov mirovnih sil, sudanskih militaristov in ameri\u0161kih evangeli\u010danskih misijonarjev.<\/p>\n

Drugi del afri\u0161ke dokumentarne trilogije Huberta Sauperja je sodobna odisejada ter vrtoglavo, fantasti\u010dno popotovanje v srce Afrike, kamor se re\u017eiser Darwinove no\u010dne more <\/strong>odpravi na krovu improviziranega letala. V trenutku, ko se najve\u010dja afri\u0161ka dr\u017eava lomi na dvoje, privre na plan stoletja stara civilizacijska patologija \u2013 kolonializem, spopad imperijev, ve\u010dno trajajo\u010de krvave (in svete) vojne za ozemlje in naravne vire.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPrihajamo v miru <\/strong>je moj najdalj\u0161i projekt doslej, film, ki ga je bilo najte\u017eje narediti, ker sem sku\u0161al prodreti globoko v du\u0161o kolektivne bolezni na\u0161e dru\u017ebe. To je zelo te\u017eavna naloga in mislim, da se ta bolezen imenuje kolonializem \u2026 Najve\u010dji izziv je bil v prvi vrsti poskus, kako opisati ta fenomen z jezikom filma, nato pa razbrati pomene med vrsticami in prese\u010di najbolj nori vidik kolonializma: da si kot civilizacija nenehno izmi\u0161ljamo neko veliko zgodbo, ki nato opravi\u010duje na\u0161a dejanja. \/\u2026\/ Mehanizem na\u0161e dru\u017ebe je globoko izprijen, srhljiv in seveda tudi izjemno zanimiv. Ne pravim, da sem jaz tisti, ki poseduje moralni standard, ki ve, kaj bi bilo bolj\u0161e. Sam imam ta privilegij, da \u017eivim izjemno \u017eivljenje, da mi ljudje \u017ee leta dajejo dovolj denarja, da se lahko spu\u0161\u010dam v izjemno nenavadne situacije in \u017eivim kot umetnik, kot popotnik, ki se vra\u010da domov s tovrstnimi analizami. Sre\u010do imam, da lahko \u017eivim nenavadno \u017eivljenje in se vra\u010dam z enako nenavadnimi spoznanji, kakr\u0161no je tudi film Prihajamo v miru<\/strong>. \/\u2026\/ Naslov je cini\u010den, vsebuje resnico in la\u017e. ‘Prihajamo’ je resnica, ‘v miru’ pa la\u017e. V bistvu je to pozdravni nagovor vseh kolonialistov. Parola, ki so jo \u010dlove\u0161ka bitja vgravirala v zlato plo\u0161\u010do in z Apollom odnesla na Luno. Sporo\u010dilo vesoljcem, ki pravi ‘prihajamo v miru, od vas se ho\u010demo u\u010diti, vemo, da obstajate’. Seveda ne bodo ti nikoli odgovorili, saj niso neumni. Ali kot pravi Woody Allen: ‘Dokaz, da vesoljci obstajajo, je v tem, da ne govorijo z nami.’ \/\u2026\/ Seveda je kamera ve\u010dinoma aparat, ki razdvaja ljudi, \u0161e zlasti v stiku s kulturo, ki verjame, da kamera dobesedno ukrade du\u0161o tistemu, ki ga posname. Toda v\u010dasih je lahko tudi \u010darobni mosti\u010dek, ki ljudi pove\u017ee. Ko nekoga snemam, sem popolnoma pogreznjen v njegovo realnost. Mislim, da je mogo\u010de ta trenutek popolne povezanosti videti na platnu \u2013 to je br\u017ekone tista \u010darovnija. Po drugi strani pa kamera pravzaprav ne obstaja. Prej gre za to, da jaz nekoga gledam, izraz v o\u010deh tega \u010dloveka pa je morda tisto najsilovitej\u0161e in dale\u010d mo\u010dnej\u0161e filmsko orodje kot veliki plan.\u00ab
– Hubert Sauper<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Svetovno priznani dokumentarist Hubert Sauper, rojen leta 1966 v avstrijskem Kitzb\u00fchelu, slovi po eksplicitno politi\u010dnih in anga\u017eiranih dokumentarnih filmih, ki \u017eanjejo filmske lovorike ter izjemno pozornost kritike in ob\u010dinstva ne le zaradi obravnavanih tematik, pa\u010d pa tudi zaradi Sauperjevega pristopa v slogu cin\u00e9ma v\u00e9rit\u00e9<\/em> ter avtorjeve zna\u010dilne filmske govorice in estetike. Prihajamo v miru <\/strong>je drugi del na\u010drtovane afri\u0161ke trilogije, ki jo za\u010denja za oskarja nominirani dokumentarec in dobitnik nagrade Evropske akademije za najbolj\u0161i dokumentarni film, Darwinova no\u010dna mora <\/strong>(Darwin’s Nightmare, 2004). Za svoje delo je Sauper doslej prejel \u0161tevilne nagrade in je gostujo\u010di profesor na univerzah Harvard, Yale, UCLA, Columbia, Colorado, Santa Cruz, na Venezuelski univerzi, Univerzi v Havani in Istanbulu, Mednarodni filmski \u0161oli v Moskvi in sloviti francoski La FEMIS.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ nezemeljski, ganljiv, bes vzbujajo\u010d in prepri\u010dljiv dokaz tega, da v Ju\u017enem Sudanu kolonializem ni \u010disto ni\u010d ‘post’.\u00ab
– Manohla Dargis, New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbBi radi videli popolno sliko sodobnega kapitalizma? Bi radi videli sliko kapitalizma, ki sledi vsem neoliberalnim direktivam, dogmam in mantram? Bi radi videli sliko kapitalizma, ki je ustvarjen po podobi finan\u010dnih trgov? Potem si vsekakor poglejte Sauperjev dokumentarec Prihajamo v miru<\/strong> … Tu boste videli kapitalizem na odprti sceni \u2013 v \u010disti obliki. Brez skrivanj in zastranjevanj, brez opravi\u010devanj in kesanj. Tu boste videli kapitalizem, ki prihaja v miru, kot prijatelj, z nasmehom tujega investitorja, dobrega gospodarja. \/\u2026\/ Logika tujih investitorjev je na dlani: najbolje bi bilo, \u010de bi vsi Sudanci preprosto izginili, saj bi lahko potem mirno izkori\u0161\u010dali njihova naravna bogastva! S tem bi se tisti originalni neoliberalni trojki \u2013 liberalizacija! deregulacija! privatizacija! \u2013 izpolnile sanje. In ko se neoliberalnemu kapitalizmu enkrat izpolnijo vse sanje, izgleda apokalipti\u010dno in morasto, hja, kot Darwinova no\u010dna mora.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbIz zraka je Sauperjeva podoba Afrike videti mitska, toda re\u017eiser dobro ve, da bo moral pred koncem potovanja v njeno drobovje ve\u010dkrat pristati v blatu. Sauper, ki ni nikakr\u0161en ‘Mali princ’, pa \u010deprav pade z neba, je prej neke vrste kartograf, ki odkriva koordinate sicer odmi\u0161ljenega in nevidnega sveta. Medtem ko gradi arhiv prihodnosti, zbira dokaze norosti in zlo\u010dina v posnetkih, prepojenih s solzami. Prihajamo v miru <\/strong>se loteva zgodovine z mero genialnosti, ki je v redkih dokumentarcih tako otipljiva.\u00ab
– B. Ruby Rich, Film Quarterly<\/em><\/p>\n

\u00bbLepota Sauperjevega dela, ki jo lahko vidimo v Darwinovi no\u010dni mori <\/strong>in avtorjevem novem filmu, je v tem, da uspe predo\u010diti in urediti neverjetno bogastvo na videz heterogenega materiala tako, da se mnogoteri (in pogosto paralelni) vzroki in posledice naravno izkristalizirajo. Sestavljena v celoto se ta snov preobrazi v silovito obsodbo patolo\u0161kega sistema, toda Sauperjevi filmi dihajo, prej dajejo vtis odprtosti, kot da bi bili pretirano strukturirani in pridigarski, kar gledalcu vzbuja ob\u010dutek, da je do pretresljivih ugotovitev pri\u0161el tako reko\u010d sam.\u00ab
– Boyd van Hoeij, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbPrihajamo v miru<\/strong>, mojstrsko zgrajen in ustrezno ogor\u010den pogled na neokolonialisti\u010dno izkori\u0161\u010danje Ju\u017enega Sudana, je po Darwinovi no\u010dni mori <\/strong>drugi del za\u010drtane trilogije o sodobni krizi afri\u0161kih dr\u017eav avstrijskega dokumentarista Huberta Sauperja. Film, ki je nastajal \u0161est let, spremlja Ju\u017eni Sudan na poti k neodvisnosti, med omikanim plenjenjem njegovih naravnih bogastev in pusto\u0161enjem vojne; po avtorjevih besedah vrsta vasic, ki jih vidimo v filmu, danes ne obstaja ve\u010d. Sauper je pomagal celo oblikovati doma narejeno letalo, da bi lahko neomejeno potoval po dr\u017eavi. In tudi film sam je smotrno sredstvo vzvi\u0161enih ciljev. \/\u2026\/ Kljub Sauperjevi naraciji, ki se za\u010dne z umestitvijo Ju\u017enega Sudana v kontekst stoletnih sanj evropskega kolonializma, film ni didakti\u010den, pa\u010d pa raje izbere cine-veritejsko strategijo, ki dopu\u0161\u010da gledalcu, da sam najde pot.\u00ab
– Rob Nelson, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbDokumentaristi slovijo po tem, da so pripravljeni narediti karkoli, da bi svoje zgodbe spravili na film. Toda redki gredo tako dale\u010d kot Hubert Sauper. Da bi dosegel ta izjemni vpogled v afri\u0161ko realnost, ki nam ga ponudi v izvrstnem Prihajamo v miru<\/strong>, je nad kontinent poletel z majcenim ultralahkim letalom, ki ga je sam skonstruiral. \/\u2026\/ Inteligenten, humoren in intenziven mo\u017e, ki strelja zamisli in znanje tako bliskovito, da mu le ste\u017eka sledi\u0161 …\u00ab
– Kenneth Turan, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbHubert Sauper je muha v viharju afri\u0161kega domnevnega razvoja. Na valu kaosa jezdi drzno, vztrajno in odlo\u010dno; svojo radovednost izrabi, da prika\u017ee konflikt zahtev in interesov v tekmi za najmlaj\u0161o dr\u017eavo sveta, svoj privilegirani polo\u017eaj tujca v Afriki pa za razkritje pravega obraza prav tega privilegija. Film Prihajamo v miru <\/strong>je utele\u0161enje svojega avtorja in njegove metode: reporta\u017eni film v svoji najbolj hipni, zbadljivi, provokativni, so\u010dutni in globoko oto\u017eni obliki.\u00ab
– \u017eirija Mednarodnega festivala dokumentarnega filma Jihlava<\/p>\n

\u00bbSauper se namre\u010d domiselno odlo\u010di, da bo pogled nevednega, \u0161ibkega \u010dlena tega razmerja, torej tistih ki so izkori\u0161\u010dani in zlorabljeni, vsilil gledalcu, saj ga ve\u010dino \u010dasa dr\u017ei v nevednosti in mu le po\u010dasi razkriva resnico tistega kar se odvija pred njim. Tako pomen anga\u017eiranosti v dokumentarcu Prihajamo v miru<\/strong> dobi novo, svojsko dimenzijo, saj avtor gledalcu omogo\u010di, da podo\u017eivi, izkusi pozicijo subjekta njegovega dela. Film pa je prav tako pre\u017eet s tisto spektakularno vizualno liri\u010dnostjo, ki je tako zna\u010dilna za njegove podobe. Zato ne dvomimo, da bo naletel na izjemen odziv pri ob\u010dinstvu, kar je tudi prav, saj tovrstna dela \u0161irijo na\u0161o zavest o dogajanju v svetu.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Drugi del afri\u0161ke dokumentarne trilogije Huberta Sauperja je sodobna odisejada ter vrtoglavo, fantasti\u010dno popotovanje v srce Afrike, kamor se re\u017eiser Darwinove no\u010dne more odpravi na krovu improviziranega letala. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":8198,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8197"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8198"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8197"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}