{"id":8193,"date":"2024-12-12T13:20:31","date_gmt":"2024-12-12T12:20:31","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/timbuktu\/"},"modified":"2024-12-12T13:21:09","modified_gmt":"2024-12-12T12:21:09","slug":"timbuktu","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/timbuktu\/","title":{"rendered":"Timbuktu"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Leto 2012. Nedale\u010d stran od Timbuktuja, ki so ga zasedli verski fundamentalisti, \u017eivi pastir Kidane preprosto in mirno \u017eivljenje z \u017eeno, h\u010derko in osirotelim de\u010dkom, ki mu pomaga pri delu. Kaos, ki vlada v mestu, do njih sprva ne se\u017ee, a idila ne traja dolgo. Ko Kidane po nesre\u010di ubije ribi\u010da, ki je pokon\u010dal ‘GPS’, njegovo najljub\u0161o kravo, se mora tudi sam soo\u010diti s krutimi zakoni tujih okupatorjev.<\/p>\n

Veliki poet afri\u0161kega filma Abderrahmane Sissako (\u010cakajo\u010d na sre\u010do<\/strong>, Bamako<\/strong>) brez trohice senzacionalizma pripoveduje pretresljivo zgodbo iz Zahodne Afrike pod d\u017eihadisti\u010dnim re\u017eimom. V svoji neprizanesljivi obsodbi fundamentalizma se re\u017eiser tudi tokrat ne odpove zna\u010dilnemu ob\u010dutku za lepoto, humor in ironijo. Sedem nagrad cezar (za najbolj\u0161i film, re\u017eijo, scenarij, glasbo, zvok, monta\u017eo in fotografijo) ter nominacija za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bb29. julija leta 2012 se je v Aguelhoku, majhnem mestu v severnem Maliju \u2013 dobro polovico kraja so zasedli ve\u010dinoma tuji okupatorji \u2013, pred brezbri\u017enimi o\u010dmi medijev in sveta zgodil strahovit zlo\u010din. Par v tridesetih, ki mu je sre\u010da naklonila dva otroka, je bil kamenjan do smrti. Njun zlo\u010din: nista bila poro\u010dena. Posnetek njunega uboja, ki so ga na spletu objavili storilci, je grozljiv. \u017denska umre ob udarcu prvega kamna, ob \u010demer se mo\u0161kemu iz grla izvije divji krik. Sledi ti\u0161ina. Kmalu zatem ju bodo odkopali, nato pa spet zakopali drugje. Aguelhok ni niti Damask niti Teheran. O tem se torej ne govori. Zavedam se, da je to, kar pi\u0161em, neznosno. Nikakor no\u010dem izrabljati \u010dustev, da bi promoviral film. Zdaj, ko vem, kaj se je zgodilo, moram o tem spregovoriti \u2013 v upanju, da nobenemu otroku ne bo ve\u010d treba izvedeti, da sta njegova star\u0161a umrla zato, ker sta se ljubila.\u00ab
– Abderrahmane Sissako<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Abderrahmane Sissako je eden od pe\u0161\u010dice re\u017eiserjev iz subsaharske Afrike, katerega filmi privla\u010dijo mednarodno pozornost. Rodil se je leta 1961 v Mavretaniji, otro\u0161tvo pre\u017eivel v Maliju, \u0161tudiral pa na dr\u017eavnem in\u0161titutu za kinematografijo VGIK v Moskvi. Njegov diplomski film Le Jeu<\/strong> je bil leta 1991 prikazan na festivalu v Cannesu in je prejel lepo \u0161tevilo nagrad. Leta 1992 je posnel srednjemetra\u017eec Oktyabr<\/strong>, s katerim se je uvrstil v cansko sekcijo Posebni pogled. Na omenjenem festivalu so bili predvajani tudi vsi njegovi igrani celove\u010derci: \u017divljenje na zemlji<\/strong> (La Vie sur terre, 1998), \u010cakajo\u010d na sre\u010do<\/strong> (Heremakono<\/em>, 2002, nagrada FIPRESCI v sekciji Posebni pogled), Bamako<\/strong> (2006) in Timbuktu<\/strong>.<\/p>\n

Kot posledica avtorjevega nomadstva sta rde\u010di niti njegovega opusa izgnanstvo in tegobno, nerazre\u0161eno razmerje med Afriko in Evropo. V svojih filmih, ki nenehno lebdijo med igranim in dokumentarnim, pogosto anga\u017eira neprofesionalne igralce, pomembno vlogo pa namenja tudi improvizaciji. Sissako je star znanec doma\u010dega ob\u010dinstva: njegovi filmi so bili prikazani v okviru Kina Afrike<\/em>, velike retrospektive podsaharskih filmov v Slovenski kinoteki leta 2000. \u010cakajo\u010d na sre\u010do<\/strong> smo si lahko ogledali v redni kinematografski distribuciji, Bamako<\/strong> pa je bil leta 2007 v prisotnost avtorja predvajan kot otvoritveni film festivala Kino Otok.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb[Sissakove filme] obi\u010dajno krasi me\u0161anica humanizma in elegantnega, nevsiljivega humorja. Ker film Timbuktu<\/strong><\/em> <\/em>nosi prtljago te\u017ekega, celo \u0161okantno realisti\u010dnega filma, ki temelji na resni\u010dnih dogodkih iz Malija, smo pri\u010dakovali, da bosta njegova glavna aduta tokrat umanjkala. Timbuktu<\/strong><\/em> \/\u2026\/ je resda ‘trd’ film, trpka obsodba fundamentalizma, a Sissaku uspe vnesti momente posmeha neizprosni diktaturi \/\u2026\/. Predvsem pa se ne odre\u010de prepoznavni hvalnici ruralnemu, nestresnemu na\u010dinu \u017eivljenja, kakr\u0161nega v razvitem svetu pravzaprav ne poznamo ve\u010d. In \u010de bi [canska] \u017eirija izbirala najbolj ganljivo sceno festivala, bi morala resno upo\u0161tevati prizor bi\u010danja, v katerem \u017eenska, kaznovana zaradi petja, v trenutkih najhuj\u0161e bole\u010dine \u2026 iz srca zapoje.\u00ab
– Simon Popek, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbAbderrahmane Sissako \/\u2026\/ je brez dvoma eden najbolj zanimivih in ambicioznih sodobnih scenaristov in re\u017eiserjev ter \u010disto mogo\u010de tudi eden najbolj\u0161ih. \/\u2026\/ Sissako razume tako svet, v katerem \u017eivi, kot tudi filmsko umetnost samo. Njegovi filmi so bili od nekdaj nepozabno \u010darobni in karseda iskreni; pri\u010dujo\u010di ni nikakr\u0161na izjema.\u00ab
– Geoff Andrew, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbTimbuktu<\/strong>, sijajen, liri\u010den in poeti\u010den film, uspe narediti tisto, kar zmore le najvi\u0161ja vrsta umetnosti: iz grozot vojne iztisne ve\u010dne resnice. \/\u2026\/ Timbuktu<\/strong> je ganljivo pri\u010devanje o \u010dlove\u0161ki volji upreti se grozotam in krivicam absolutizma.\u00ab
– Rasha Salti, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bbMojstri znajo tudi teme, kakr\u0161ni sta poni\u017eanje in tragedija, prikazati jasno in obenem tanko\u010dutno ter se pri tem odre\u010di histeriji v zameno za globlje in bogateje niansirane tone. Abderrahmane Sissako je nedvomno eden izmed njih. \u010ce je s svojimi prej\u0161njimi filmi pokazal, kako ve\u0161\u010de zna likom pokloniti neustavljivo dostojanstvo, s Timbuktujem<\/strong> znova potrdi svoj sloves enega resni\u010dnih humanistov sodobnega filma. \/\u2026\/ Film je osupljivo posneta obsodba nestrpnosti in zatiranja razli\u010dnosti, povedana na na\u010din, ki odlo\u010dno obsoja, ne da bi se pri tem zatekal k dvodimenzionalnemu prikazu storilcev.\u00ab
– Jay Weissberg, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbTa neustra\u0161no poeti\u010den odgovor na d\u017eihadisti\u010dno okupacijo naslovnega mesta in njenega vsiljevanja \u0161eriatskega prava se odvije v \u010dustveno nabitih tablojih ter v pi\u010dlih in sugestivnih 95-ih minutah na liri\u010den in silovit na\u010din prika\u017ee ru\u0161evine neke civilizacije.\u00ab
– Michael Sragow, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbSissaka ne moremo ve\u010d ozna\u010devati za enega najve\u010djih afri\u0161kih re\u017eiserjev na\u0161ega \u010dasa; postal je preprosto eden najve\u010djih sodobnih re\u017eiserjev. V svojem petem celove\u010dercu spoji poeti\u010dni vizualni jezik filma \u010cakajo\u010d na sre\u010do<\/strong> s politi\u010dno pere\u010dimi temami Bamaka<\/strong> ter ustvari razodevajo\u010de delo \/\u2026\/.\u00ab
– Peter Labuza, The Film Stage<\/em><\/p>\n

\u00bbGre za izrazito kljubovalen film, toliko bolj silovit, ker se Sissako ne spu\u0161\u010da v razpravo: svoje sporo\u010dilo posreduje z eleganco, liri\u010dnostjo, vizualno domi\u0161ljijo in prijetno mra\u010dno ironijo. Zelo avtoritativno podano stali\u0161\u010de.\u00ab
– Jonathan Romney, The Observer<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ film, ki ga odlikujeta tako avtenti\u010dnost kot umetni\u0161ki \u010dut, nadene zgodbam, o katerih ve\u010dina Zahodnjakov izve zgolj iz \u010dasopisnih naslovov, \u010de sploh, \u010dlove\u0161ki obraz.\u00ab
– Jessica Kiang, The Playlist<\/em><\/p>\n

\u00bbPo vseh orgiasti\u010dnih brutalnostih, ki se jim vdaja Hollywood, da bi prikazal temno plat \u010dlove\u0161ke vrste, deluje Sissakov natan\u010dni, ekonomi\u010dni slog skorajda meni\u0161ko, pri \u010demer seveda ne presene\u010da, da tudi dale\u010d bolj u\u010dinkovito.\u00ab
– Dan Fainaru, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm \/\u2026\/ je omamna me\u0161anica vzdu\u0161ja in tona, v kateri se srhljivo zrcali zgodba okoli 300-tih nigerijskih \u0161olark, ki jih je ugrabila islamisti\u010dna skupina Boko Haram.\u00ab
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbPred nami nikakor ni neusmiljeno mra\u010den film, kakr\u0161nega bi zaradi teme morda pri\u010dakovali \u2013 Timbuktu<\/strong> je poln \u017eivljenja, ironije, poezije in grenke nepravi\u010dnosti.\u00ab
– Tim Robey, The<\/em> Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbNi se lahko upreti formalni lepoti Timbuktuja<\/strong>. Ni se lahko upreti uporni\u0161kemu duhu \u017eenskih likov, vseh izjemno o\u010darljivih. Skratka \u2013 film je te\u017eko pozabiti.\u00ab
– Ariane Allard, Positif<\/em><\/p>\n

\u00bbNa\u0161a zlata palma.\u00ab
– Le Figaro<\/em><\/p>\n

\u00bbJe mogo\u010de prepovedati to, kar slavi Alaha? Je mogo\u010de kaznovati tega, ki slavi Alaha? In prav tu je poanta Sissakojeve mojstrovine: ali lahko d\u017eihadisti re\u010dejo, da s tem, kar po\u010dnejo doma\u010dinom, sicer muslimanom, slavijo in \u010dastijo Alaha? \u00a0Kje je v vsem tem Alah,” jih spra\u0161uje lokalni imam. Pri njihovem vsiljevanju islamizma seje o\u010ditno nekaj izgubilo s prevodom, kar lepo poka\u017eejo tudi prizori, v katerih d\u017eihadisti potrebujejo prevajalca, a tudi prevajalec jim ne more pomagati. Tega, kar ho\u010dejo, ni mogo\u010de prevesti. Toda ko gledate Abdelkrima (Abel Jafri), enega izmed d\u017eihadistov, ki ga vse bolj greje “misel” na Satimo (Toulou Kiki), \u017eeno lokalnega kmeta (Ibrahim Ahmed), spoznate, da je v resnici \u0161e huje: niti sami d\u017eihadisti ne morejo slediti svojim lastnim zahtevam, svoji lastni viziji islama, svoji lastni interpretaciji Korana. D\u017eihadisti gredo le za nekdanjimi kolonizatorji in globalizatorji, ki so z afri\u0161kimi Timbuktuji po\u010deli, kar se jim je zljubilo, to pa zato, ker so to lahko po\u010deli, ker jih torej ni nih\u010de za\u0161\u010ditil, ker se ni nih\u010de zmenil zanje in ker so bili onstran “civilizacije”. D\u017eihadisti so od nekdanjih zavojevalcev pobrali vse najslab\u0161e.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Veliki poet afri\u0161kega filma Abderrahmane Sissako brez trohice senzacionalizma pripoveduje pretresljivo zgodbo iz Zahodne Afrike pod d\u017eihadisti\u010dnim re\u017eimom. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":8194,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8193"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8194"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8193"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}