{"id":8185,"date":"2020-01-03T13:02:36","date_gmt":"2020-01-03T12:02:36","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/phoenix\/"},"modified":"2023-11-24T11:47:56","modified_gmt":"2023-11-24T10:47:56","slug":"phoenix","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/phoenix\/","title":{"rendered":"Phoenix"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>\nJunij leta 1945. Nelly Lenz, ki se je iz koncentracijskega tabori\u0161\u010da vrnila s hudo iznaka\u017eenim obrazom, po rekonstrukcijski operaciji za\u010dne iskati ljubezen svojega \u017eivljenja, mo\u017ea Johnnyja. Ta \u017eivi v prepri\u010danju, da njegova \u017eena \u2013 tako kot vsa njena dru\u017eina \u2013 ni pre\u017eivela holokavsta. Ko ga Nelly kon\u010dno izsledi, Johnny v njej ne vidi ni\u010d ve\u010d kot \u017eensko, ki je \u010dudno podobna njegovi mrtvi soprogi. Predlaga ji, da bi prevzela njeno identiteto in mu tako pomagala do dru\u017einske zapu\u0161\u010dine. Nelly, ki ho\u010de vedeti, ali jo je Johnny resni\u010dno ljubil ali pa je bil prav on tisti, ki jo je izdal nacistom, tako postane svoja lastna dvojnica.<\/p>\n<p>Psiholo\u0161ka drama, postavljena med ru\u0161evine Berlina leta 1945, je zgodba o \u017eenski, ki trmasto verjame, da lahko ljubezen pre\u017eivi grozote vojne. Triler noir s pridihom <strong>Vrtoglavice<\/strong> je posnel Christian Petzold, eden najve\u010djih mojstrov t. i. berlinske \u0161ole.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\n\u00bbMed pripravami je na nas mo\u010dno vplivalo besedilo Alexandra Klugeja<em> Ein Liebesversuch [Ljubezenski eksperiment]. <\/em>Zgodba se dogaja v Auschwitzu. Nacisti skozi luknje gledajo v zaprto sobo. Opazujejo par, ki se je neko\u010d strastno ljubil \u2013 tako je zapisano v dokumentih. Nacisti\u010dni zdravniki sku\u0161ajo to ljubezen obuditi: ho\u010dejo, da bi imel par spolni odnos. Cilj je ugotoviti, ali je bila \u017eenska uspe\u0161no sterilizirana. Poskusijo vse: \u0161ampanjec, rde\u010do lu\u010d, \u0161kropljenje z ledeno mrzlo vodo, da bi ju potreba po toploti morda spet prignala skupaj &#8230; Vendar se ni\u010d ne zgodi: mo\u0161ki in \u017eenska se niti ne pogledata. Neuspeh nacisti\u010dnih zdravnikov na neki \u010duden na\u010din pomeni zmago za ljubezen: ljubezen, ki je izgubljena in ki je ti zlo\u010dinci ne morejo priklicati k \u017eivljenju. Mislim, da je bil ta tekst za nas najpomembnej\u0161i. Ali je mogo\u010de sko\u010diti nazaj \u010dez globoko, nihilisti\u010dno brezno, ki so ga v Nem\u010diji izkopali nacionalsocialisti, ter rekonstruirati \u010dustva, ljubezen, usmiljenost, so\u010dutje \u2013 \u017eivljenje nasploh? Nelly ne sprejme, da zgodbe in pesmi niso ve\u010d mogo\u010de, da ni ve\u010d mogo\u010da ljubezen. \u010cas ho\u010de zavrteti nazaj. Ljudje, ki se z ne\u010dim no\u010dejo sprijazniti, ki so uporni\u0161ki in trmasti, me kot re\u017eiserja zanimajo. \/\u2026\/ Ko je bil Harun \u0161e moj u\u010ditelj na akademiji v Berlinu, mi je dal v branje svoj esej o [Hitchcockovi] <strong>Vrtoglavici<\/strong>, v katerem je govoril o mo\u0161ki projekciji, o mo\u0161kem, ki ho\u010de zgraditi \u017eensko po svoji zamisli. Potem je bila tu \u0161e knjiga [Huberta] Monteilheta <em>Le retour des cendres <\/em>[1961], o kateri sva imela dolge diskusije. \/\u2026\/ Gre za nekak\u0161no me\u0161anico med <strong>Vrtoglavico<\/strong> in zgodbo o vrnitvi iz koncentracijskega tabori\u0161\u010da. \/\u2026\/ Spra\u0161evala sva se, ali bi lahko to bila knjiga, ki bi zapolnila vrzel v nem\u0161ki filmski industriji. \u010cesa tak\u0161nega v Nem\u010diji namre\u010d nimamo. Ameri\u010dani so bili v Vietnamu, vojaki so se vrnili in nastal je novi film: Cimino, <strong>No\u010d \u017eivih mrtvecev<\/strong> in tako naprej. Vrnitev domov je osnova pripovedni\u0161tva, to je tudi tema <em>Odiseje<\/em>. Tudi neorealizem govori o vrnitvi domov, ne le v smislu filma ceste, ampak kot vpra\u0161anje: kdo smo, kaj je ta de\u017eela? Nemci bi morali to zgodbo o vrnitvi domov dobiti \u017ee leta 1945, a je niso posneli. No\u010dejo videti samih sebe, saj se no\u010dejo soo\u010diti s svojo krivdo. Mislim, da je to rana, ki se vle\u010de skozi vso na\u0161o filmsko zgodovino \u2013 do danes. \/\u2026\/ Nellyjine nemogo\u010de sanje se mi zdijo podobne sanjam narediti film: no\u010dem biti ve\u010d duh, delati ho\u010dem filme, v katere verjamem, ho\u010dem imeti obraz, ho\u010dem biti ljubljen. Nisva si tako razli\u010dna, lahko jo razumem.\u00ab<br \/>\n&#8211; Christian Petzold<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>\nChristian Petzold se je rodil leta 1960 v Hildnu in \u0161tudiral re\u017eijo na Nem\u0161ki akademiji za film in televizijo v Berlinu. Z mednarodno priznanimi filmi, kakr\u0161ni so <strong>Notranji mir <\/strong>(Die innere Sicherheit, 2001), <strong>Yella<\/strong> (2007) in <strong>Jerichow<\/strong> (2008), se je uveljavil kot vodilni predstavnik ohlapno povezane skupine sodobnih nem\u0161kih re\u017eiserjev, znane pod imenom berlinska \u0161ola. Leta 2012 je z Nino Hoss in Ronaldom Zehrfeldom posnel film <strong>Barbara<\/strong>, ki mu je poleg \u0161tevilnih drugih priznanj prinesel srebrnega medveda za najbolj\u0161o re\u017eijo na Berlinalu, obenem pa potrdil njegov sloves enega najbolj kriti\u0161ko cenjenih sodobnih nem\u0161kih re\u017eiserjev.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\n\u00bbPetzold ustvari me\u0161anico suspenza, ma\u0161\u010devanja in krivde, ki v spomin prikli\u010de ne le Hitchcocka, pa\u010d pa tudi Fassbinderja. Film ne bi mogel biti bolj psiholo\u0161ko kompleksen \/\u2026\/.\u00ab<br \/>\n&#8211; Mark Peranson,<em> Cinema Scope<\/em><\/p>\n<p>\u00bbChristian Petzold v nekaj kratkih in preciznih potezah nari\u0161e svojo protagonistko kot tragi\u010dno \u017ertev in hkrati kot borko, katere pojava ima stra\u0161ansko mo\u010d \u2013 paradoks, ki dose\u017ee svoj vrhunec pribli\u017eno devetdeset minut kasneje v osupljivem in nepozabnem zadnjem prizoru. \/\u2026\/ <strong>Phoenix<\/strong> je \u010disto preprosto popolno zasnovan in strukturiran film, ki najde ravnote\u017eje med narativnim suspenzom in tematsko kompleksnostjo, ne da bi kadarkoli zdrsnil v kli\u0161e ali nejasnost. Poleg tega gre za doslej najbolj virtuozen primer aluzivne cinefilije tega vztrajno referen\u010dnega nem\u0161kega re\u017eiserja, ki tokrat v akcijo vklju\u010di ni\u010d manj kot tri klasi\u010dne filme noir.\u00ab<br \/>\n&#8211; Adam Nayman, <em>Cinema Scope<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPrevzemajo\u010d razmislek o povojni rekonstrukciji identitete \/\u2026\/, zakrinkan v triler noir o zamenjani identiteti.\u00ab<br \/>\n&#8211; Joumane Chahine, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPetzold in njegova muza, izjemna Nina Hoss, se v \u0161estem skupnem projektu dru\u017ebene in politi\u010dne kompleksnosti Nem\u010dije dvajsetega stoletja znova lotevata skozi prizmo ameri\u0161kega \u017eanrskega filma \u2013 tokrat se naslanjata na bogato tradicijo psihodram o dvojnikih, ki so temeljile na neomajni mo\u010di \u010dlove\u0161kega obraza: <strong>Njen obraz <\/strong>(A Woman&#8217;s Face), <strong>Vrtoglavica<\/strong>, <strong>Vnovi\u010d rojeni <\/strong>(Seconds).\u00ab<br \/>\n&#8211; Scott Foundas, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTo tiho pretresljivo delo si zaslu\u017ei, da ga vidi kar naj\u0161ir\u0161i krog art house ob\u010dinstva.\u00ab<br \/>\n&#8211; Jordan Mintzer, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbV popolnem nasprotju s tem, kar bi pri\u010dakovali od berlinske \u0161ole \u2013 re\u017eiser sodi med pripadnike prve generacije \u2013, zagrabi <strong>Phoenix<\/strong> gledalca \u017ee v prvi minuti. \/\u2026\/ Petzold se tako kot v svojem prej\u0161njem filmu <strong>Barbara<\/strong> loteva nem\u0161ke zgodovine na podoben na\u010din kot Rainer Werner Fassbinder: z mo\u010dnimi \u017eenskami v sredi\u0161\u010du zgodbe ter s scenarijem, v katerem so usode posameznikov ravno tako pomembne kot natan\u010dno raziskane dru\u017ebene okoli\u0161\u010dine. Kdor je menil, da je Petzold z <strong>Barbaro<\/strong> dosegel vrhunec svoje kariere, naj premisli \u0161e enkrat. <strong>Phoenix<\/strong> je vsaj tako mo\u010dan film.\u00ab<br \/>\n<em>&#8211; <\/em>Peter Gutting, <em>cinetastic.de<\/em><\/p>\n<p>\u00bbVar\u010dni in u\u010dinkoviti motor tega filma deluje na bencin, narejen iz filmske zgodovine. Petzold \/\u2026\/ z izjemno preprostostjo razkrije zgodovino za filmskimi podobami in \u017eanri, tako da filmi o amneziji, filmi <em>noir<\/em> ter filmi o novi identiteti ob <strong>Phoenixu<\/strong> nenadoma zbledijo. Iz [Hitchcockovega] <strong>Suma<\/strong>, [Franjujevih] <strong>O\u010di brez obraza<\/strong>, <strong>Vrtoglavice<\/strong> in ne\u0161tetih drugih vstanejo resni\u010dni ljudje ter resni\u010dne zgodbe o izdajstvu, nasilju, pre\u017eivetju, o\u017eivitvi in ma\u0161\u010devanju. \/\u2026\/ Ni\u010d manj pomembno pa ni, da se re\u017eiser teh konvencij loteva z druge strani: to je <strong>Vrtoglavica<\/strong> z vidika Kim Novak, detektivski film noir, v katerem se namesto z bedastim detektivom poistovetimo s femme fatale.\u00ab<br \/>\n&#8211; Daniel Kasman, <em>Notebook<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ eden najbolj\u0161ih novih filmov, kar sem jih letos videl. Nekak\u0161en kri\u017eanec med [Verhoevnovo] <strong>\u010crno knjigo<\/strong> in [Almod\u00f3varjevo] <strong>Ko\u017eo, v kateri \u017eivim<\/strong> \u2013 \u010deprav niti pribli\u017eno tako pretiran kot katerikoli izmed njiju.\u00ab<br \/>\n&#8211; Ignatiy Vishnevetsky, <em>The A.V. Club<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ delo, ki si ni\u010desar ne sku\u0161a olaj\u0161ati: nobenih preprostih re\u0161itev, nobenih binarnih nasprotij.\u00ab<br \/>\n&#8211; Julia Dettke, <em>Die Zeit<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPetzold s <strong>Phoenixom<\/strong> ustvari mojstrovino, \u0161e toliko bolj izjemno, ker gre za enega redkih nem\u0161kih filmov, ki nam poka\u017ee neposredne posledice holokavsta.\u00ab<br \/>\n&#8211; Eithne O&#8217;Neill, <em>Positif<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMo\u010dna, ganljiva in vznemirjujo\u010da melodrama, ki govori o nori ljubezni, izgubljeni identiteti in izdaji, pa tudi o upanju.\u00ab<br \/>\n&#8211; Alain Grasset, <em>Le Parisien<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPetzold ne dopusti, da bi zgodba kadar koli zapadla v melodramo, podobno kot v prej\u0161njih filmih pa ga tudi tokrat intrigira relacija politi\u010dno\u2013osebno, povezanost obeh in njuna soodvisnost. Njegova junaka ves \u010das komunicirata na dveh ravneh \u2013 skozi skop dialog in skozi bole\u010dino, ki jo nosijo pre\u017eiveli \u2013 s \u010dimer re\u017eiser prepleta mikro in makro raven dogajanja ter na subtilen na\u010din gradi suspenz. <strong>Phoenix<\/strong> je tako po eni strani film o soo\u010danju z individualno krivdo, ki privede do zloma intimnega odnosa, tako dokon\u010dnega, da ni ve\u010d poti nazaj, po drugi strani pa je tudi zgodba o kolektivni krivdi in zanikanju tragedije, ki se ji re\u010de holokavst.\u00ab<br \/>\n&#8211; \u0160pela Standeker, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Phoenix<\/strong>, briljantni remiks <strong>Pisma neznanke<\/strong> in <strong>Vrtoglavice<\/strong>, zgodba o izgubljenih trenutkih, zamujenih prilo\u017enostih, neusli\u0161anih emocijah, obsedenosti in tragi\u010dnosti tega, kar se ni zgodilo, je popolna metafora povojne &#8220;vojne&#8221; za nem\u0161ko identiteto, peklenske postetike, postestetike in protetike pre\u017eivetja, poskusa obnove (novi stari obraz), nacije, ki je ostala brez obraza, travmati\u010dne postholokavstne dobe, ko je krivda \u017erla spomin, ko se Nemci niso &#8220;prepoznali&#8221;, ko so sku\u0161ali drug drugega &#8211; in preteklost &#8211; &#8220;pozabiti&#8221;, ko so bili drug drugemu neznanka in ko so se celo Judje, ki so pre\u017eiveli, raje delali, da so mrtvi.\u00ab ZELO ZA<br \/>\n&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPetzold s skopimi, a u\u010dinkovitimi sredstvi razvija pripoved in stopnjuje napetost &#8211; vse do sijajnega, precizno poantiranega finala, ki z eno potezo raz\u010disti odnose in odpihne ves teater sprenevedanja. Skorajda zmagoslavno, \u010deprav ne brez grenkobe, kajti senca holokavsta je dolga in more\u010da. \/\u2026\/ Mojstrsko posneta kombinacija melodrame in srhljivke v postapokalipti\u010dnih razmerah.\u00ab<br \/>\n&#8211; Bojan Kav\u010di\u010d, <em>Stop<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Psiholo\u0161ka drama, postavljena med ru\u0161evine Berlina leta 1945, je zgodba o \u017eenski, ki trmasto verjame, da lahko ljubezen pre\u017eivi grozote vojne. Triler noir s pridihom Vrtoglavice je posnel Christian Petzold, eden najve\u010djih mojstrov t. i. berlinske \u0161ole.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":110964,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8185"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/110964"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8185"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}