{"id":8179,"date":"2020-01-03T13:12:16","date_gmt":"2020-01-03T12:12:16","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/oblaki-nad-sils-mario\/"},"modified":"2020-01-03T13:42:54","modified_gmt":"2020-01-03T12:42:54","slug":"oblaki-nad-sils-mario","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/oblaki-nad-sils-mario\/","title":{"rendered":"Oblaki nad Sils Mario"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Maria Enders, igralka na vrhuncu mednarodne kariere, je pri osemnajstih letih zaslovela z vlogo Sigrid, privla\u010dne, a brezobzirne mladenke, ki zapelje svojo \u0161efinjo Heleno in jo nazadnje pripelje do samomora. Dvajset let kasneje Maria prejme povabilo za nastop v ponovni uprizoritvi igre, a tokrat v vlogi starej\u0161e Helene. Polna dvomov se z zvesto asistentko Valentine odpravi na vaje v odmaknjeno alpsko vasico Sils Mario. Vloga Sigrid je pripadla mladi in razvpiti hollywoodski zvezdnici in Maria se nenadoma znajde na drugi strani zrcala, iz o\u010di v o\u010di z mladenko, ki je pravzaprav neprijeten odsev nje same.<\/p>\n

Meditacija o \u010dasu in o tem, kako se spopadamo z njegovim minevanjem. Preplet resni\u010dnosti in fikcije, v katerem se soo\u010dijo ikona evropskega avtorskega filma Juliette Binoche ter hollywoodski zvezdnici Kristen Stewart in Chlo\u00eb Grace Moretz.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Assayas se je leta 1985 podpisal pod scenarij za film Rendez-Vous<\/strong> re\u017eiserja Andr\u00e9ja T\u00e9chin\u00e9ja, v katerem je z vlogo mlade igralke zaslovela takrat enaindvajsetletna Juliette Binoche. Njune poti so se znova kri\u017eale \u0161ele triindvajset let kasneje v Assayasovi dru\u017einski drami Poletni \u010das<\/strong>. Prav igralka je re\u017eiserju pozneje predlagala, da posnameta film, ki bi ju vrnil k skupnim za\u010detkom.<\/p>\n

Pri pisanju prizorov za gledali\u0161ko predstavo v sredi\u0161\u010du filma se je Assayas navdihoval pri igri <\/em>Rainerja Wernerja Fassbinderja Die bitteren Tr\u00e4nen der Petra von Kant<\/em>.<\/p>\n

Naslov igre Maloja Snake <\/em>se nana\u0161a na nenavaden vremenski pojav, ‘ka\u010do’ oblakov, ki jo lahko ob zgodnjih jesenskih jutrih v\u010dasih opazujemo, kako se vije med gorami nad Sils Mario v dolini Engadin v \u0160vicarskih Alpah.<\/p>\n

Assayas je v film vklju\u010dil odlomke iz kratkega dokumentarca Das Wolkenph\u00e4nomen von Maloja<\/strong>, ki ga je leta 1924 posnel Arnold Fanck (1889\u20131974), pionir gorni\u0161kega filma (Sveta gora<\/strong>, 1926, Beli pekel Piz Palu<\/strong>, 1929, Vihar na Montblancu<\/strong>, 1930).<\/p>\n

Sils Maria je kraj, kjer je Friedrich Nietzsche izna\u0161el koncept ‘ve\u010dnega vra\u010danja enakega’.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbTa film, ki se ukvarja s preteklostjo \u2013 ali bolje z na\u0161im odnosom do lastne preteklosti; do tistega, kar nas oblikuje \u2013 ima dolgo zgodovino. Zgodovino, ki si jo z Juliette Binoche na neki na\u010din deliva. \/\u2026\/ Ne gre toliko za gledali\u0161\u010de in njegove iluzije niti za vijugaste poti fikcije, kot za tiste \u010dlove\u0161ke, najbolj preproste, pa tudi najbolj intimne re\u010di. Besede \u2013 tiste, ki so jih napisali pisatelji, tiste, ki so jih za svoje vzeli igralci, in tiste, v katerih najdejo pomen gledalci \u2013 tako ne izzovejo ni\u010d drugega kot vpra\u0161anja, ki si jih vsi vsak dan zastavljamo v notranjem monologu. Seveda, gledali\u0161\u010de je \u017eivljenje. Celo malo bolj\u0161e kot \u017eivljenje, saj v njem razkriva veli\u010dino, tako v najte\u017ejih kot v najlep\u0161ih trenutkih, tako v trivialnem kot v na\u0161ih sanjah. V tem smislu Maria Enders ni niti Juliette Binoche niti to nisem jaz. Maria je vsakdo izmed nas prav zaradi te potrebe po vra\u010danju v preteklost \u2013 pa ne zato, da bi jo pojasnili, ampak zato, da v bi njej na\u0161li klju\u010d do svoje identitete, tisto, kar nas je naredilo tak\u0161ne, kakr\u0161ni smo, tisto, kar nas vztrajno potiska naprej. Maria zre v praznino in opazuje sebe, kakr\u0161na je bila pri dvajsetih: v svojem bistvu je \u0161e vedno ista, spremenil se je svet okoli nje in mladost je minila. \/\u2026\/ Soo\u010denje preteklosti in sedanjosti neke pokrajine me je navdihnilo, da vanjo umestim komedijo \u2013 ali dramo, odvisno od perspektive \u2013 igralke, ki se zaradi profesionalne ali pa moralne dol\u017enosti, bolj kot po lastni \u017eelji, potopi v brezno \u010dasa. Ko zremo v to praznino, v njej vidimo predvsem lastno podobo, zamrznjeno v absolutni sedanjosti. Ta posnetek trenutka je v srcu Oblakov nad Sils Mario<\/strong>. Maria Enders odkrije, da je razdrobljena na tiso\u010d avatarjev, razpr\u0161enih v virtualnem svetu slave \u2013 in sovra\u0161tva \u2013 sodobnih medijev. Kraja, <\/em>kjer se zabri\u0161e meja med najbolj intimnim, najbolj banalnim, in virtualnim javnim prostorom. \u010ceprav jo i\u0161\u010demo, te meje ne moremo najti: morda preprosto ne obstaja ve\u010d. Je Maria Enders mladenka, ki je neko\u010d igrala Sigrid v filmu Wilhelma Melchiorja? Je odrasla, zrela \u017eenska, odsev podobe, ki jo imajo o njej drugi? Ali pa je eden izmed likov, ki jih je v svoji karieri utele\u0161ala, eden izmed obrazov, ki se pojavijo, ko njeno ime vtipka\u0161 v Google Images ali YouTube? Ima \u0161e kaj drugega, \u010desar se lahko oklene, razen skrivnosti svoje zasebnosti, kraja, kjer \u010das ne pu\u0161\u010da sledi? Kjer \u010das le polzi kot malojska ka\u010da? \/\u2026\/ Zelo zgodaj sem razmi\u0161ljal o oblakih, o nebu nad dolino Engadin, o tem, kako je lahko pokrajina \u2013 zastra\u0161ujo\u010da in obenem tako \u010dlove\u0161ka \u2013 nespremenljiva in hkrati v gibanju. Pokrajina je \u010dudno povezana s \u010dasom, pri\u010da je bila bitjem, ki so skoznjo potovala, ki so se z njo stopila \u2013 v vseh obdobjih. In ki so izkusila njeno vrtoglavost. Leta 1924, ko je bil film \u0161e v povojih, je Arnold Fanck, eden od pionirjev gorske fotografije, posnel \u010duden vremenski pojav v Malojskem prelazu, pri katerem se gorski vrhovi, oblaki in veter prepletejo v abstraktne podobe, spominjajo\u010de na klasi\u010dno kitajsko slikarstvo. Film, ki ga je posnel v \u010drno-beli tehniki, danes lahko gledamo le na obrabljeni in spraskani kopiji, skratka, obstaja le \u0161e kot spomin na tisto, kar bi lahko bil; \u010das je na njem pustil svoje sledi. Pa vendar je razburljivo \u010dutiti intimno, skrivnostno resnico teh krajev \u2013 kljub (ali zahvaljujo\u010d) filtrom, ki nas lo\u010dujejo; ti kraji se razkrivajo skozi subjektivnost, od nas oddaljeno skoraj stoletje. Kaj ni ravno to postopek umetnosti, ki svet reproducira skozi pogled posameznika \u2013 pogled, ki odvzame ravno toliko kot odkrije, ki razkrije tako vidno kot nevidno?\u00ab
– Olivier Assayas, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Olivier Assayas (1955, Pariz), sin znamenitega francoskega scenarista in re\u017eiserja Jacquesa R\u00e9myja, se je v devetdesetih letih uveljavil kot eden klju\u010dnih avtorjev nove generacije francoskih filmskih re\u017eiserjev, katerega filmi so hkrati izrazito osebni in polni filmskih referenc. Njegov filmski talent so \u017ee na za\u010detku osemdesetih odkrili \u010dlani uredni\u0161tva znamenite francoske filmske revije Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em> in ga povabili k sodelovanju. Za revijo <\/em>je pisal in tam tudi urednikoval do leta 1986. Kot soscenarist je sodeloval pri filmih re\u017eiserja Andr\u00e9ja T\u00e9chin\u00e9ja Rendez-Vous<\/strong> (s katerim si je v Franciji ustvarila ime Juliette Binoche) in Le Lieu du Crime<\/strong>, leta 1986 pa posnel prvenec D\u00e9sordre<\/strong>. Mednarodno pozornost je vzbudil s filmom Paris s\u2019eveille<\/strong> (1991), za katerega je prejel presti\u017eno nagrado Jeana Vigoja za najbolj\u0161i film francoskega mladega avtorja. Odtlej je bil prisoten tudi v na\u0161em filmskem prostoru s filmi Mrzla voda<\/strong> (L\u2019Eau froide<\/strong>, 1994), Irma Vep<\/strong> (1996; posvetilo Louisu Feuilladu je prvo sodelovanje z zvezdnico hongkon\u0161kega filma Maggie Cheung, za katerega je prejel nagrado na festivalu v Rotterdamu), HHH: Portret Hou Hsiao Hsiena<\/strong> (HHH \u2013 Un portrait de Hou Hsiao-Hsien<\/strong>,1997; portret najve\u010djega tajvanskega filmskega re\u017eiserja), Konec avgusta, za\u010detek septembra <\/strong>(Fin ao\u00fbt, d\u00e9but septembre<\/strong>, 1998). Kar trije Assayasovi filmi zapored \u2013 Les Destin\u00e9es sentimentales<\/strong> (2000), Demonlover<\/strong> (2002) in \u010cista<\/strong> (Clean<\/strong>, <\/strong>2004) \u2013 so se uvrstili v tekmovalni spored filmskega festivala v Cannesu, kjer je bila nato predstavljena \u0161e Surova ljubezen <\/strong>(Boarding Gate<\/strong>, 2007), sklepni del nena\u010drtovane trilogije (skupaj s filmoma Demonlover <\/strong>in \u010cista<\/strong>), zasnovane na ideji internacionalizacije in nove, globalizirane dru\u017ebe. Sledili sta dru\u017einska drama Poletni \u010das<\/strong> (L’Heure d’\u00e9t\u00e9<\/strong>, 2008) z Juliette Binoche in Carlos <\/strong>(2010), televizijska miniserija <\/strong>o vzponu in padcu zloglasnega ‘mednarodnega terorista’ in medijskega zvezdnika, znanega pod imenom Carlos \u0160akal. V Kinodvoru smo si nazadnje lahko ogledali Nekaj je v zraku<\/strong>,<\/strong> <\/strong>delno avtobiografski portret protikulture zgodnjih sedemdesetih, ki je Assayasu prinesel nagrado za najbolj\u0161i scenarij na Bene\u0161kem filmskem festivalu.<\/p>\n

Olivier Assayas je napisal vrsto knjig, med drugim: Hong-Kong Cin\u00e9ma<\/em> (1984, v soavtorstvu s Charlesom Tessonom), Conversation avec Bergman<\/em> (1990, v soavtorstvu s Stigom Bj\u00f6rkmanom), \u00c9loge de Kenneth Anger<\/em> (1999), spomine Une adolescence dans l\u2019apr\u00e8s-mai<\/em> (2005) in zbirko esejev Pr\u00e9sences<\/em> (2009).<\/em><\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ v spomin prikli\u010de film Vse o Evi<\/strong> in predvsem Persono<\/strong>, a pri tem nikoli ne zdrsne v pasti\u0161. Namesto tega se Assayas poigrava z idejo o umetnosti, ki posnema \u017eivljenje, in obratno, hkrati pa raziskuje vpra\u0161anja \u010dasa, mladosti in minevanja obojega. \u010ceprav je Maria zvezda, je poleg tega stara okoli \u0161tirideset let (Juliette Binoche jih ima petdeset) \u2013 \u010das in filmska industrija zato nista na njeni strani. Upira se temu, da bi prevzela vlogo starej\u0161e \u017eenske, \u010deprav gre za vlogo, ki jo igra v \u017eivljenju. \/\u2026\/ Film Oblaki nad Sils Mario<\/strong>, hipnoti\u010dna dvorana ogledal, je v Cannesu dobil zagovornike, a nobenih nagrad. Namenjeno mu je, da postane eden tistih filmov, ki so na za\u010detku razdelili kritike, a jih bodo znova odkrili gledalci, pripravljeni, da se podajo v njegove globine in razi\u0161\u010dejo Assayasove ideje o realizmu, naglo razvijajo\u010dem se svetu, naglo spreminjajo\u010dem se gledalcu in naglo mutirajo\u010dem filmu. \/\u2026\/ Kristen Stewart kompleksno in ve\u010dplastno odigra vlogo asistentke francoske zvezde (Juliette Binoche), ki se \u2013 med \u017eiv\u010dnimi komentarji o srednjih letih \u2013 odlo\u010da, ali bi sprejela vlogo ob boku ameri\u0161ke starlete (Chlo\u00eb Grace Moretz). Assayasov pristop je subtilen, njegova re\u017eija pa briljantna.\u00ab
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbNasprotujo\u010da si sloga zvezdnic dveh razli\u010dnih generacij ustvarita \/\u2026\/ bogato \u0161tudijo igralske negotovosti. \/\u2026\/ Poleg tega, da spektakel [‘malojsko ka\u010do’] na novo dokumentira, Assayas izbrska stari nemi film nem\u0161kega re\u017eiserja Arnolda Fancka iz leta 1924, tiste vrste relikvijo, zaradi katere smo hvale\u017eni, da se je nekdo spomnil ta osupljivi fenomen ujeti na filmski trak. Juliette Binoche v gledalcu spro\u017ei enak vznemirljiv ob\u010dutek, da je pri\u010da ne\u010demu dragocenemu in redkemu \/\u2026\/.\u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbJuliette Binoche vlogo odigra z eleganco in melanholi\u010dnim humorjem \u2013 njen lik drsi med fikcijo in resni\u010dnostjo na na\u010din, ki spomni na njen nastop v Overjeni kopiji<\/strong> Abbasa Kiarostamija. \/\u2026\/ Tista, ki v filmu zares blesti, pa je Kristen Stewart. Valentine je verjetno njena najbolj\u0161a vloga doslej \/\u2026\/.\u00ab
– Robbie Collin, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbAssayasu je uspelo ustvariti fascinanten pop izdelek, ki je obenem hipersodoben in klasi\u010den.\u00ab
– Paul Dallas, Filmmaker Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ zadr\u017eana, fino modulirana psihodrama. \/\u2026\/ Juliette Binoche pod Assayasovo odlo\u010dno re\u017eijo uprizori enega svojih najve\u010djih, najmanj samozadostnih nastopov, Kristen Stewart pa znova poka\u017ee, zakaj sodi med najbolj\u0161e igralke svoje generacije.\u00ab
– Gavin Smith, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm s spretnim soo\u010danjem in spajanjem preteklosti in sedanjosti, zrelosti in mladosti, slave in osamljenosti, fikcije in resni\u010dnosti ter modernosti in klasi\u010dnosti izvrstno in z zenovsko tanko\u010dutnostjo obdeluje koncept ambivalence in navideznosti, pri tem pa se poigrava s podobama glavnih igralk: francoske ikone umetni\u0161kega filma Juliette Binoche in ameri\u0161kega najstni\u0161kega idola Kristen Stewart. \/\u2026\/ Oblaki nad Sils Mario<\/strong> so brez dvoma strastna \u0161tudija igre in \u017eivljenja, eleganten spoj \u0161tevilnih plasti, ki se zdru\u017eujejo in prepletajo, dokler nas ne prisilijo, da stvari pogledamo z novih kotov in odkrijemo, da so drugi obenem mi sami.\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbOlivier Assayas, eno izmed klju\u010dnih imen francoskega avtorskega filma zadnjih treh desetletij, se po dveh letih vra\u010dana velika platna s tenko\u010dutno konteplacijo o neizbe\u017enem minevanju \u010dasa, identiteti, umetnosti, spreminjanju in naposled o nenehnem vra\u010danju iz tega. \/\u2026\/ Oblaki nad Sils Mario<\/strong> prav gotovo odprejo \u0161tevilna vpra\u0161anja in navidezno skoparijo s preprostimi odgovori, a vendar je ravno v tem mo\u010d najti eno izmed velikih kvalitet filma. Preprostih odgovorov preprosto ni, Assayas pa brez pretenzij in morda prvi\u010d s pretanjenostjo velikih mojstrov razpre pristen vpogled v kompleksno soo\u010denje z vpra\u0161anji, ki s staranjem pridejo in se vedno znova vra\u010dajo.\u00ab
– Matev\u017e Jerman, Gremo v kino, RA Ars<\/em><\/p>\n

\u00bbNaj se sli\u0161i \u0161e tako oguljeno, ampak Oblaki nad Sils Mario<\/strong> so dejansko izrazito ve\u010dplasten film, kar je najbolj o\u010ditno prav v osrednjem, prete\u017eno dialo\u0161kem in komorno “zaprtem” delu pripovedi, kjer Assayas prefinjeno prepleta elemente realnosti, fikcije in fikcije v fikciji. Igralki virtuozno bri\u0161eta meje dramske iluzije in resni\u010dnih nesporazumov, navideznih izbruhov jeze in dejanske nestrpnosti, ustvarjalnega zanosa in vsakdanje ne\u010dimrnosti, re\u017eija pa nevsiljivo skrbi za to, da je gledalec ves \u010das v dvomih glede prave narave dogajanja.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Stop<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Meditacija o \u010dasu in o tem, kako se spopadamo z njegovim minevanjem. Preplet resni\u010dnosti in fikcije, v katerem se soo\u010dijo ikona evropskega avtorskega filma Juliette Binoche ter hollywoodski zvezdnici Kristen Stewart in Chlo\u00eb Grace Moretz.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8180,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8179"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8180"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8179"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}