{"id":8177,"date":"2021-04-07T14:53:19","date_gmt":"2021-04-07T12:53:19","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/jauja-raj-na-zemlji\/"},"modified":"2021-05-20T15:22:13","modified_gmt":"2021-05-20T13:22:13","slug":"jauja-raj-na-zemlji","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/jauja-raj-na-zemlji\/","title":{"rendered":"Jauja: Raj na zemlji"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\nStari modreci so pripovedovali, da je Jauja mitolo\u0161ka de\u017eela, kjer se cedita med in mleko. \u0160tevilne ekspedicije so jo posku\u0161ale najti, da bi preverile resnico. Legenda je s\u010dasoma nesorazmerno rasla. Ljudje so nedvomno pretiravali, kot to radi po\u010dnejo. Zagotovo vemo le eno: vsi, ki so ta raj na zemlji posku\u0161ali najti, so se na poti izgubili.<\/em><\/p>\n

Odro\u010dna voja\u0161ka postojanka v Patagoniji leta 1882, med tako imenovanim ‘osvajanjem pu\u0161\u010dave’, brutalno bojno operacijo, katere cilj je bil iztrebiti prvotno prebivalstvo. Poveljnik Gunnar Dinesen z ljubljeno petnajstletno h\u010derko pripotuje iz Danske, da bi pri argentinski vojski prevzel delo in\u017eenirja. Kot edina \u017eenska dale\u010d naokoli Ingeborg med mo\u0161kimi povzro\u010di precej\u0161nje vznemirjenje. Zaljubi se v mladega vojaka in neke no\u010di z njim zbe\u017ei v divjino. Ko se Dinesen zbudi in ugotovi, kaj se je zgodilo, se po h\u010derinih sledeh odpravi globoko na sovra\u017enikovo ozemlje v upanju, da jo bo na\u0161el, preden jo ujame zloglasni Zuluaga.<\/p>\n

Jauja: Raj na zemlji<\/strong> je zgodba o o\u010detovem obupanem iskanju h\u010derke, samotnem popotovanju, ki nas odpelje v pokrajino onstran \u010dasa, kjer preteklost ne obstaja in prihodnost nima pomena. Nagrada FIPRESCI v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu.<\/p>\n

Film je posve\u010den Niki Bohinc in Alexisu Tiosecu.<\/em><\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\n\u00bbPred nekaj leti sem prejel e-mail<\/em>, v katerem je pisalo, da je bila moja tesna prijateljica umorjena dale\u010d stran od svoje domovine. Rada je pisala in govorila o filmih, v\u010dasih celo malo preve\u010d. Kakorkoli \u017ee, dogodek me je zelo pretresel in za\u010dela je nastajati ta zgodba. Upo\u0161tevajo\u010d njen nasvet sem tokrat ve\u010d prostora namenil besedam, pa tudi lastnim \u017eeljam. Morda se sli\u0161i \u010dudno, ampak \u010dutim, da je ta film na\u0161el pot do mene in prevzel svojo nestvarno obliko zato, da bi mi pomagal razumeti svet in \u010das, v katerem \u017eivimo, kako izginemo, da bi se nerazlo\u017eljivo vrnili na skrajno skrivnostne na\u010dine.\u00ab
\n– Lisandro Alonso, re\u017eiser in soscenarist<\/p>\n

\u00bbLisandro neprestano te\u017ei k destilaciji, pri tem pa blago, a trmasto vztraja pri inherentni, bistveni resnici vsakega trenutka. A ena stvar je sku\u0161ati dose\u010di tovrstno ‘\u010disto’ estetiko, druga pa narediti to z eleganco in izvirnostjo. Ni veliko re\u017eiserjev, ki nas lahko resni\u010dno ganejo s prefinjeno in nezgre\u0161ljivo avtenti\u010dnostjo svoje pripovedi.\u00ab
\n– Viggo Mortensen, igralec in soproducent<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
\nRojen leta 1975 v Buenos Airesu. Odra\u0161\u010dal je med mestom in pode\u017eeljem, na farmi svojih star\u0161ev, kamor se je kasneje pogosto vra\u010dal tudi med \u0161olanjem v prestolnici. Tri leta je \u0161tudiral film na tamkaj\u0161nji Universidad del Cine, nato pa za\u010del delati kot mojster zvoka in pomo\u010dnik re\u017eije pri filmih svojih prijateljev: med drugim je sodeloval z argentinskim ‘novovalovcem’ Nicolasom Sarquisom ter s producentom in re\u017eiserjem Pablom Traperom. Slednji je kasneje soproduciral Alonsov prvenec Svoboda<\/strong> (La libertad<\/strong>, 2001), ki je bil premierno prikazan na festivalu v Cannesu in ga je dunajski Filmski muzej kasneje uvrstil med sto najpomembnej\u0161ih del filmske zgodovine. V Cannesu so premiero do\u017eiveli tudi re\u017eiserjevi naslednji celove\u010derci: Mrtvi<\/strong> (Los muertos<\/strong>, 2004), Fantasma<\/strong> (2006) in Liverpool<\/strong> (2008). Alonso slovi kot ustvarjalec drznih minimalisti\u010dnih del, ki bri\u0161ejo lo\u010dnice med igranim in dokumentarnim filmom ter postavljajo pod vpra\u0161aj bistvo realnosti, meje fikcije ter definicijo ‘filma’ samega.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\n\u00bb\/\u2026\/ metafizi\u010dni film ceste, v katerem sta vzrok in cilj bistveno manj pomembna kot pot sama. \/\u2026\/ Prav ni\u010d nas ne bi presenetilo, \u010de bi za vogalom naleteli na opice iz prologa 2001: Odiseja v vesolju<\/strong>, konkvistadorje iz 16. stoletja iz Herzogovega Aguirre, srd bo\u017eji<\/strong> ali na obmejnega ra\u010dunovodjo iz Jarmuschevega Mrtveca<\/strong>. \/\u2026\/ Alonso prihrani svoj najosupljivej\u0161i trik za konec: nenaden skok v lynchevsko zaj\u010djo luknjo, ki bi moral po vseh pri\u010dakovanjih pretrgati hipnoti\u010dno vzdu\u0161je, a namesto tega gledalca potegne \u0161e globlje. Resni\u010dnost in mit, ki sta tu \u017ee tako ali tako v negotovem ravnovesju, se zru\u0161ita drug v drugega, ravno tako tudi dve stoletji, ki Jaujo: Raj na zemlji<\/strong> lo\u010dita od Alonsovih drugih del. Ko nazadnje nekoliko zbegani pridemo na drugem koncu ven, nam ni povsem jasno, ali so se ene sanje kon\u010dale ali pa so se druge ravno za\u010dele.\u00ab
\n– Scott Foundas, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbZ dolgimi sekvencami, ki so ve\u010dinoma brez dialogov, kro\u017eno naracijo, ki spominja na Kafkov Grad<\/em>, ter begajo\u010dim \u010dasovnim in geografskim preskokom proti koncu filma je Alonsovo najnovej\u0161e delo skoraj popolnoma \u2013 pa vendarle navdu\u0161ujo\u010de \u2013 nedoumljivo; \u010dudno nadnaravna razse\u017enost filma je morda prav zares njegova najve\u010dja enigma.\u00ab
\n– Daniel Fairfax, Senses of Cinema<\/em><\/p>\n

\u00bbAlonso se poda v kraje, ki bi si jih le malo njegovih filmskih kolegov drznilo obiskati, kaj \u0161ele posneti, poleg tega pa ima izjemno sposobnost, da najde pokrajine z lastno dramo. \/\u2026\/ Jauja: Raj na zemlji<\/strong>, ki jo je na 35-milimetrski trak v razmerju 1:1.33 posnel Kaurism\u00e4kijev direktor fotografije Timo Salminen, je osupljiv vizualni dose\u017eek: skoraj vsaka podoba je pustolov\u0161\u010dina v barvi in svetlobi, \u0161tevilni odlomki pa uspejo brez o\u010ditnih zvija\u010d ali manipulacij ujeti barvne vrednosti Maneta. Jauja: Raj na zemlji<\/strong> je \u2013 tako kot vsi Alonsovi filmi \u2013 izjemen dose\u017eek in obenem majhen \u010dude\u017e, bolj zapleten pripovedni okvir pa pravzaprav prina\u0161a povsem novo razse\u017enost. To je film, ki v mislih raste \u0161e naprej.\u00ab
\n– Kent Jones, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbJauja: Raj na zemlji<\/strong> nam pomaga razumeti, da Alonsa ne zanima gledanje likov od zgoraj, z varnega stali\u0161\u010da civilizirane dru\u017ebe, ampak filmsko umetnost obravnava kot kraljestvo zase, kot vez med drugimi kategorijami, kot so narava, zgodovina in dru\u017eba. Alonsova kinematografija temelji na prepri\u010danju, da je filmska umetnost nekaj, \u010desar ne moremo nikoli povsem razkriti; ni zgolj tehni\u010dno sredstvo za prikaz zunanje, nesporne realnosti, temve\u010d na\u010din, na katerega na skrivnostne na\u010dine raziskujemo dolo\u010dene skrivnostne povezave. \/\u2026\/ Alonso je eden tistih filmskih ustvarjalcev \u2013 na misel mi prideta le \u0161e Kiarostami in Monte Hellman \u2013, ki film razumejo kot edini medij, pri katerem ni prave lo\u010dnice med pravilnim in napa\u010dnim, sanjami in resni\u010dnostjo, filmom in filmskim ustvarjanjem. Za Alonsa je ustvarjanje filma izlet v neznano, pot tja, kjer se civilizacija in narava medsebojno prepletata, kjer tr\u010dijo razli\u010dna obdobja zgodovine, kjer so narodne meje manj pomembne od splo\u0161nega odnosa, kjer stvari magi\u010dno prehajajo iz ene vrste resni\u010dnosti, fantazije ali civilizacije v drugo. \/\u2026\/ Film je \u2013 kot nekak\u0161na proustovska iznajdba \u2013 kraj, kjer se sre\u010dajo razli\u010dni svetovi, kjer sanje, spomin, zgodovina in hrepenenje postanejo eno, kjer ni razlik med igralci, liki in re\u017eiserji, med dejstvi, zgodbami in legendami. Skrivnost je v tem, da je Jauja, obljubljena de\u017eela, o kateri sanjajo ljudje, film sam.\u00ab
\n– Quint\u00edn, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbJauja: Raj na zemlji<\/strong> \/\u2026\/ je dose\u017eek, ki mu v sekciji Posebni pogled ni primere. Ob filmu Adieu au langage<\/strong> Jean-Luca Godarda predstavlja enega izmed dveh stebrov leto\u0161njega festivala.\u00ab
\n– Mark Peranson, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ delo izjemne lepote in vir nenehnega \u010dudenja, ki potrjuje mo\u010d medija, medtem ko \u2013 v ve\u010d kot enem pogledu \u2013 raste v nove dimenzije.\u00ab
\n– Dennis Lim, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbJauja: Raj na zemlji<\/strong>, razmi\u0161ljujo\u010d kot Alonsovi drugi filmi, nas nazadnje zapelje na popolnoma neznan teren, pri \u010demer spominja na tiste vrste misti\u010dno ali metafizi\u010dno potovanje, ki ga obi\u010dajno povezujemo s filmi, kakr\u0161na sta Jodorowskyjev Krt<\/strong> ali \u2013 kajpada \u2013 2001: Odiseja v vesolju <\/strong>\/\u2026\/.\u00ab
\n– Jonathan Romney, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ zelo posebno do\u017eivetje in misti\u010dni vestern, v katerem ljudje niso ni\u010d ve\u010d kot figure v ve\u010djem in nedoumljivem na\u010drtu. Potop v veliki univerzalni mit, ki ga Lisandro Alonso uprizori z osupljivo popolnostjo.\u00ab
\n– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbOb\u010dudovalci Alonsovega dela vedo, da so njegovi filmi dobesedno pustolov\u0161\u010dine; potovanja, ki so naporno fizi\u010dno, telesno prebijanje skozi pokrajino. Tudi Jauja: Raj na zemlji<\/strong>, zgodba iz 19. stoletja o danskem voja\u0161kem in\u017eenirju, ki se poda v golo Patagonijo, da bi na\u0161el pobeglo h\u010der, je tak\u0161en \u2013 a \u0161e vedno radikalen. Radikalen, ker v vlogo omenjenega in\u017eenirja postavi Vigga Mortensena, ker ga pripravi do tega, da govori dobro dansko in okorno \u0161pansko ter da postane telo, ki se odtisne na Alonsove predzgodovinske pokrajine. Radikalen zaradi svoje staromodnosti, posnetkov z zaobljenimi robovi v razmerju 1:1.33, na katerih vidimo nebo in zemljo in ki jih tako kot pri Johnu Fordu razpolavlja horizont \u2013 in seveda neki \u010dudovito posneti son\u010dni zahod v skrajno intimnem, low-fi<\/em> slogu dejansko poustvari Fordovo technicolor tehnologijo iz \u0161tiridesetih let. Radikalen tudi kot praznik ekscesa, zaradi minimalisti\u010dnega pristopa k skoraj vsemu razen k snovnosti in teksturi slike. Radikalen torej ne v enem samem trenutku, ampak v resni\u010dnem, ob\u010dutenem kopi\u010denju \u2013 kot da se prej\u0161nji posnetki ne bi izgubili v megli spomina, pa\u010d pa se slika za sliko nalagajo drug na drugega, v plasti tiho utripajo\u010dih trenutkov \/\u2026\/.\u00ab
\n– Daniel Kasman, Notebook<\/em><\/p>\n

\u00bbGre za Alonsov prvi izlet v kostumsko dramo, ki poleg tega uporabi zvezdni\u0161ki vpliv Vigga Mortensena; a asketski slog argentinskega re\u017eiserja ne ka\u017ee nobenih znakov meh\u010danja. Ta fordovski vestern \/\u2026\/ je pravzaprav veliko bolj \u010duden kot karkoli, kar je ustvaril doslej.\u00ab
\n– Isabel Stevens, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbAlonsov slog dosega nove vrhunce \u010dutne osredoto\u010denosti in telesnosti, pri tem pa akcijo \u017eene proti vznemirljivemu zaklju\u010dku, ki presega meje filmskega \u010dasa in prostora.\u00ab
\n– Brian Brooks, Film Society of Lincoln Center<\/p>\n

\u00bbJauja<\/strong> izgleda kot predelava Iskalcev<\/strong>, kultnega, perverznega, kontroverznega Fordovega vestema, v katerem je John Wayne iskal svojo mladoletno ne\u010dakinjo, ki so jo ugrabili Indijanci. \/..\/ In tu je paradoks: za tujega zavojevalca, ki je pri\u0161el, da bi koloniziral, defloriral in oku\u017eil rajsko de\u017eelo, ni huj\u0161ega zlo\u010dina od h\u010derine izgube nedol\u017enosti. Raj ni izgubljen, ko pridejo brutalni, kri\u017earski, onanisti\u010dni kolonialisti, ampak ko kolonialistova h\u010di izgubi nedol\u017enost, ali bolje re\u010deno: raj je izgubljen, ko incest ni ve\u010d mogo\u010d. Toliko o raju, ki morda sploh ni obstajal. In toliko o punci, ki morda sploh ne obstaja.\u00ab ZA+
\n– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodba o o\u010detovem obupanem iskanju h\u010derke, samotnem popotovanju, ki nas odpelje v pokrajino onstran \u010dasa, kjer preteklost ne obstaja in prihodnost nima pomena. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":136063,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8177"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/136063"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8177"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}