{"id":8143,"date":"2020-01-03T13:12:13","date_gmt":"2020-01-03T12:12:13","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/grad-v-italiji\/"},"modified":"2020-01-03T13:42:53","modified_gmt":"2020-01-03T12:42:53","slug":"grad-v-italiji","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/grad-v-italiji\/","title":{"rendered":"Grad v Italiji"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
43-letna Louise (Valeria Bruni Tedeschi) je naveli\u010dana svojega igralskega poklica in si obupano \u017eeli otroka. Razko\u0161nemu posestvu njene neko\u010d mogo\u010dne dru\u017eine italijanskih industrialcev zaradi finan\u010dne stiske grozi prodaja, Louise pa se mora ob tem soo\u010diti tudi z boleznijo svojega ljubljenega brata Ludovica. Prav tedaj sre\u010da precej mlaj\u0161ega Nathana, s katerim se zaplete v negotovo razmerje.<\/p>\n

Delno avtobiografska tragikomedija italijansko-francoske re\u017eiserke in igralke Valerie Bruni Tedeschi je zgodba o dru\u017eini, ki propada, o dobi, ki se kon\u010duje, in ljubezni, ki se za\u010denja.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Film temelji na avtori\u010dinem resni\u010dnem \u017eivljenju: Valeria Bruni Tedeschi je pred leti v resnici izgubila brata zaradi aidsa; v vlogo matere je postavila kar svojo resni\u010dno mater, pianistko Mariso Borini; avtori\u010din nekdanji partner Louis Garrel igra Louisinega mladega ljubimca Nathana; njegov filmski o\u010de je re\u017eiser, ki re\u017eira svojega sina \u2013 ravno tako kot Garrelov o\u010de, priznani francoski filmski ustvarjalec Philippe Garrel … Film so snemali na gradu, ki je neko\u010d dejansko pripadal dru\u017eini Bruni Tedeschi.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bb\u017de od za\u010detka je bila tu \u017eelja, da razi\u0161\u010dem \u010cehova, natan\u010dneje \u010ce\u0161njev vrt<\/em>. \u017delja, da povem zgodbo o dru\u017eini, bolnem bratu, gradu, parku, spominih in prodaji posestva, ki simbolizira konec tega sveta. \u010ce\u0161njev vrt<\/em> in muzikali\u010dnost \u010cehovovega pisanja sta me spremljala ves \u010das pisanja scenarija, priprav, snemanja in celo monta\u017ee. Bolj konkretno pa se je pisanje za\u010delo s kontrastom med dvema sekvencama, ki je dal filmu \u017eivljenjsko mo\u010d. Najprej je bil tu prizor z junakinjo Louise in njenim fantom Nathanom v avtu. Prepirata se, a ne vemo, zakaj. Dialog je skoraj abstrakten. Trenutek kasneje nam postane jasno, da sta namenjena na in-vitro<\/em> oploditev. Drugi prizor je bil tisti z Louise in njenim zelo bolnim bratom Ludovicom v bolni\u0161nici. Pove mu, da je nose\u010da. Tako imamo na eni strani upanje novega \u017eivljenja, na drugi pa strah pred bratovo smrtjo. Soo\u010denje teh dveh nasprotujo\u010dih si elementov ustvari izhodi\u0161\u010dno to\u010dko za zgodbo. \/\u2026\/ Gre za precej nekonvencionalen par: razlikujeta se v letih, pripadata razli\u010dnima dru\u017ebenima razredoma in imata razli\u010dne obsesije. Lahko bi rekli, da sta kot par nekoliko \u010duda\u0161ka. Ona bi rada imela otroka, vendar je v resnici prestara; on ni prepri\u010dan v svoj poklic, \u010deprav mu gre dobro. Mo\u010d njune zgodbe pa po mojem mnenju izhaja iz ne\u010desa bolj univerzalnega: sta kot utapljajo\u010da se \u010dloveka, ki se oklepata drug drugega, da bi se re\u0161ila. \/\u2026\/ \u010ce pogleda\u0161 pod povr\u0161je \u017eivljenjskih situacij, burleska nikoli ni dale\u010d. Cilj igralca je po mojem mnenju najti klovna v sebi in v Gradu v Italiji <\/strong>je to vsem igralcem uspelo. Bilo je zelo zabavno.\u00ab
– Valeria Bruni Tedeschi, re\u017eiserka, soscenaristka in igralka<\/p>\n

\u00bbOb branju scenarijev si pogosto re\u010de\u0161: ‘Aha, to sem pa jaz.’ Pri Valerii je ravno nasprotno. Re\u010dem si: ‘Ne, to pa sploh nisem jaz.’ Vendar pri njej ne gre za igranje vlog, ampak za \u010disto drugo raven. Ko sem videl Il est plus facile pour un chameau…<\/strong> Valerie \u0161e nisem poznal in film se mi je zdel genialen. Navdu\u0161en sem bil nad igro iskanja klju\u010dev: kaj je njeno resni\u010dno \u017eivljenje in kaj je izmi\u0161ljeno? Filmi, ki niso vsaj malo avtobiografski, me dolgo \u010dasa sploh niso zanimali. Film mora v meni vzbuditi \u017eeljo po \u017eivljenju, \u017eeljo, da zapustim kinodvorano.\u00ab
– Louis Garrel, igralec<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Igralka, re\u017eiserka in scenaristka Valeria Bruni Tedeschi se je rodila leta 1964 v italijanskem Torinu kot h\u010di bogatega industrialca, skladatelja in zbiratelja umetnin Alberta Brunija Tedeschija ter koncertne pianistke Marise Bruni Tedeschi. Pri devetih letih je zaradi gro\u017eenj Rde\u010dih brigad z dru\u017eino emigrirala v Francijo, kjer se je, tako kot njena mlaj\u0161a sestra Carla Bruni Sarkozy, ustalila. Po \u0161tudiju igre na Th\u00e9\u00e2tre Nanterre-Amandiers in izobra\u017eevanju po Strasbergovi metodi je svoj odrski debi do\u017eivela v gledali\u0161ki priredbi \u010cehovovega Platonova<\/em> Patricea Ch\u00e9reauja, kot filmska igralka pa se je v ve\u010dji vlogi prvi\u010d pojavila leta 1987 v filmu H\u00f4tel de France<\/strong>, ki ga je po drami \u010cehova prav tako posnel Ch\u00e9reau. Med drugim je nastopila tudi v filmih Pozabi name<\/strong> (Oublie-moi<\/strong>, 1994) No\u00e9mie Lvovsky, N\u00e9nette in Boni<\/strong> (N\u00e9nette et Boni<\/strong>, 1996) Claire Denis, Au coeur du mensonge<\/strong> (1999) Clauda Chabrola, Varu\u0161ka<\/strong> (La balia<\/strong>, 1999) Marca Bellocchia in 5×2 <\/strong>Fran\u00e7oisa Ozona (2004). Leta 2003 je napisala in zre\u017eirala svoj prvi film, Il est plus facile pour un chameau…<\/strong>, ki ji je prinesel nagrado Louisa Delluca <\/strong>za najbolj\u0161i prvenec ter nagradi za najbolj\u0161i prvenec in najbolj\u0161o igralko na festivalu v Tribeci. Sledile so Igralke<\/strong> (Actrices<\/strong>, 2007), oven\u010dane s posebno nagrado \u017eirije v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu, in njen tretji celove\u010derec, Grad v Italiji<\/strong>. Vse tri filme, pod katere se je podpisala tudi kot glavna igralka in soscenaristka (skupaj z No\u00e9mie Lvovsky in Agn\u00e8s de Sacy), so navdihnili dogodki iz njenega resni\u010dnega \u017eivljenja.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbGrad v Italiji<\/strong> je razdelil mnenja. Nekateri so ga odpravili kot samov\u0161e\u010dno objokovanje nadlog bogate, umetni\u0161ko navdahnjene italijanske dru\u017eine, ki je prisiljena prodati nekaj svoje lastnine. Drugi \u2013 vklju\u010dno z mano \u2013 pa so bili prijetno presene\u010deni nad ve\u010dinoma komi\u010dno, a hkrati tudi so\u010dutno kritiko klana, ki moralno, telesno in duhovno propada in katerega \u010dlani so ozkogledi, nevroti\u010dni, malodane incestuozni, absurdno vra\u017eeverni in egocentri\u010dni posamezniki. Ker temo razvija bolj \u017eivahno kot filmi, kakr\u0161en je Somrak bogov<\/strong> Luchina Viscontija, mu ob\u010dasne zdrse v teatrali\u010dnost \u2013 commedia dell’arte<\/em> nikoli ni dale\u010d \u2013 gotovo lahko odpustimo. Zaslu\u017ei si ob\u010dinstvo.\u00ab
– Geoff Andrew, BFI<\/p>\n

\u00bbValeria Bruni Tedeschi je \u017ee izoblikovala zelo oseben ton: tako kot v igralskih nastopih se tudi v svojih filmskih stvaritvah podaja v tvegano iskanje ravnovesja med o\u010ditno komedijo in resnim raziskovanjem osebnih in delovnih razmerij v bur\u017eoaznih boemskih krogih. \/\u2026\/ Grad v Italiji<\/strong> nam z nenehnim prepletanjem intimnih, grotesknih, \u017ealostnih in romanti\u010dnih trenutkov sugerira naslednjo osvobajajo\u010do misel: morda nam izzivov \u017eivljenja ni treba ‘obvladati’\u00a0\u2013 raje jih sprejmimo z vsemi njihovimi protislovji.\u00ab
– Avstrijski filmski muzej<\/p>\n

\u00bbTako kot v Poletnem \u010dasu<\/strong> Oliviera Assayasa je hi\u0161a tudi tu veliko ve\u010d kot dom; to je zakladnica umetnin, spominov, \u017eivljenj, \u017eivetih v celoti, in \u017eivljenj, ki se nenadoma kon\u010dajo. Tretji delno avtobiografski celove\u010derec vsestranske italijansko-francoske ustvarjalke Valerie Bruni Tedeschi ponovno spremlja preizku\u0161nje lepih bur\u017eoaznih junakov v svetu uprizoritvenih umetnosti, pri tem pa se na ve\u010dinoma sve\u017e in inteligenten na\u010din dotakne tem umrljivosti in panike srednjih let.\u00ab
– Scott Foundas, Variety<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

zgodba43-letna Louise (Valeria Bruni Tedeschi) je naveli\u010dana svojega igralskega poklica in si obupano \u017eeli otroka. Razko\u0161nemu posestvu njene neko\u010d mogo\u010dne dru\u017eine italijanskih industrialcev zaradi finan\u010dne stiske grozi prodaja, Louise pa se mora ob tem soo\u010diti tudi z boleznijo svojega ljubljenega brata Ludovica. Prav tedaj sre\u010da precej mlaj\u0161ega Nathana, s katerim se zaplete v negotovo razmerje.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8144,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8143"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8144"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8143"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}