{"id":81374,"date":"2022-02-04T13:03:41","date_gmt":"2022-02-04T12:03:41","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/zimske-muhe\/"},"modified":"2022-02-04T13:17:14","modified_gmt":"2022-02-04T12:17:14","slug":"zimske-muhe","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zimske-muhe\/","title":{"rendered":"Zimske muhe"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Nabriti, samozavestni M\u00e1ra in nekoliko \u010duda\u0161ki Hedu\u0161 se \u017eeljna novih dogodiv\u0161\u010din podata na popotovanje skozi zasne\u017eeno pokrajino \u2013 z avtom, seveda. Konec koncev bo M\u00e1ra kmalu dopolnil petnajst let …<\/p>\n

Film ceste o fantovskem prijateljstvu in neustavljivi mladostni\u0161ki \u017eelji, da bi nekaj do\u017eivel, pa \u010deprav ne ve\u0161 natan\u010dno, kaj. Na \u010ce\u0161kem \u017eive\u010di slovenski re\u017eiser Olmo Omerzu (Dru\u017einski film<\/strong>) je za svoj tretji celove\u010derec prejel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo v Karlovih Varih.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbZimske muhe zato, ker jih nih\u010de no\u010de, vsi se jih otepajo in vsem so odve\u010d. Prav tako kot na\u0161a glavna junaka. \/…\/ Ko zunaj zmrzuje, je avto simbol topline, ki je otroci doma nimajo. Poleg tega je za tako mlada fanta (dvanajstletnega Hedu\u0161a in \u0161tirinajstletnega M\u00e1ro) voziti avto pozimi \u0161e toliko bolj nevarno. Pred \u010dim be\u017eita? Radost pobega je enaka kot pri klasi\u010dnih poletnih filmih ceste, a gledalec intuitivno ve, da je brezbri\u017enost le krinka za nek problem. \/…\/ <\/strong>Film razumem kot portret tistega obdobja v \u010dlovekovem \u017eivljenju, ko svet zares nima meja. Celo med vajami sem bil vedno znova presene\u010den, kako svobodna sta bila otroka; odprta do vsega. Svet odraslih je nagnjen k etiketiranju in sodbam \u2013 z mojima junakoma ni tako in to lahko prika\u017eem, ne da bi ju idealiziral … Rad bi, da bi gledalca o\u010darala, da bi ga fascinirala s svojim pozitivnim pogledom na svet. A rad bi tudi, da ob\u010duti grenkobo.\u00ab
– Olmo Omerzu<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Olmo Omerzu (rojen leta 1984 v Ljubljani) je svoj prvi kratki film Almir<\/strong> (1998), prikazan tudi na Festivalu slovenskega filma, zre\u017eiral \u017ee pri trinajstih letih, nato pa se je nekaj let posve\u010dal risanju stripov. Med letoma 2001 in 2003 je bil \u010dlan uredni\u0161tva revije Stripburger<\/em>, leta 2004 pa je izdal svoj prvi avtorski strip. Istega leta se je vpisal na \u0161tudij filmske re\u017eije na pra\u0161ki akademiji FAMU, kjer je poleg nekaj kratkih filmov posnel tudi uspe\u0161en srednjemetra\u017eec Drugo dejanje<\/strong> (Druh\u00e9 d\u011bjstv\u00ed, 2008). Film je prejel \u0161tevilne nagrade na evropskih festivalih, do\u017eivel distribucijo po \u010de\u0161kih kinematografih, ogledali pa smo si ga lahko tudi v Kinodvoru. Leta 2011 je diplomiral s celove\u010dernim prvencem Mlada no\u010d<\/strong> (P\u0159\u00edli\u0161 mlad\u00e1 noc), ki je bil premierno prikazan na Berlinalu, Omerzu pa je zanj med drugim prejel nagrado \u010de\u0161kih filmskih kritikov za odkritje leta. Omerzujev drugi celove\u010derec Dru\u017einski film<\/strong> (Rodinn\u00fd film, 2015) je bil premierno prikazan na festivalu v San Sebasti\u00e1nu in si prislu\u017eil vrsto nagrad na mednarodnih festivalih, videli pa smo ga tudi na rednem sporedu Kinodvora. Zimske muhe<\/strong> so Omerzujev tretji celove\u010derec. Premierno je bil prikazan na presti\u017enem festivalu v Karlovih Varih, kjer je Omerzu prejel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbOmerzujev film ceste nas popelje v \u010das nedol\u017enosti, brezglavih impulzivnih dejanj ter ob\u010dutka svobode v neobremenjenosti z jutri, ki jo mlada natur\u0161\u010dika Uher in Mrv\u00edk izvrstno poosebita. Z neznosno lahkostjo in neprisiljenostjo pa Omerzu iz svojih prizorov izvablja komi\u010dnost situacije, tudi ko je ta resna ali bi vsaj lahko zbujala skrb.\u00ab
– Tina Le\u0161ni\u010dar, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ \u010dudovito zabaven izlet v najstni\u0161ko domi\u0161ljijo in njeno neizogibno destinacijo: streznitev odraslosti.\u00ab
– Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/em><\/p>\n

\u00bbOmerzu uspe obuditi fantovske pustolovske filme osemdesetih, a v kontekstu Srednje Evrope in na zimskem namesto na poletnem prizori\u0161\u010du. Ko se temu pridru\u017ei sr\u010dna in naravna igra mladih glavnih igralcev, pa dobimo manj tistega grenko-sladkega vzdu\u0161ja, ki ga navadno povezujemo s filmi o odra\u0161\u010danju, kakr\u0161ne je znal Hollywood tako dobro delati pred kakimi tridesetimi leti, in ve\u010d vzdu\u0161ja neizprosnih, surovih dram o odra\u0161\u010danju, ki zadnja leta nastajajo v tej regiji.\u00ab
– Vladan Petkovi\u0107, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbV ozadju je zanemarjanje otrok, a film nanj le namiguje, nikoli pa ga ne prika\u017ee. Namesto tega ves \u010das spremljamo fanta na tej mali pustolov\u0161\u010dini in opazujemo, v \u010dem vse se razlikujeta od napihnjenega opisa, ki ga M\u00e1ra servira policistki. \/…\/ Tu so trenutki \u010darobnosti in trenutki zme\u0161njave, a \u010dustveni vtis, ki ga ta midva\u2013proti\u2013vsemu\u2013svetu zgodba pusti v gledalcu, je ganljiv, grenko-sladko melanholi\u010den ob\u010dutek ob\u017ealovanja, da mora kdorkoli sploh kdaj odrasti, ko pa je njegov otro\u0161ki jaz toliko bolj\u0161i od \u010dloveka, kakr\u0161en bo najbr\u017e postal.\u00ab
– Jessica Kiang, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav bi zasnova zgodbe utegnila narekovati bolj tragi\u010den zorni kot, se Omerzu ogne temu vzgibu. Tema\u010dnej\u0161e trenutke napolni s pretanjenim smislom za humor ter ustvari katarzi\u010den preplet bole\u010dine in resni\u010dnosti. Ta se izra\u017ea skozi situacijsko komiko dveh fantasti\u010dnih debitantskih igralcev in skozi njun hormonsko gnani najstni\u0161ki dialog. Scenarist Petr P\u00fdcha ne izpusti nobene prilo\u017enosti za prikaz medsebojnega pod\u017eiganja protagonistov v \u017eelji po seksu z za\u010dasno sopotnico Br\u00e1no, popolnoma pa zamenja tonski register, ko fanta re\u0161ita psa pred utopitvijo in ga vzameta za sopotnika.\u00ab
– Susanne Gottlieb, Cineuropa <\/em><\/p>\n

\u00bb\u017divahen re\u017eijski slog \/\u2026\/ je poln slikovitih kompozicij in duhovitih monta\u017enih rezov. \/…\/ Omerzu tudi rad prekine cikcakajo\u010de \u010dasovne okvire z igrivimi odvodi. V najbolj liri\u010dnem tovrstnem vrtincu je prikazana trojica divjih \u017eivali \u2013 fazan, zajec in je\u017e \u2013, ki le ste\u017eka premagujejo zimski mraz, v nekem drugem prizoru pa se eden od policistov, ki zasli\u0161ujeta M\u00e1ro, z ljubimko izmuzne v slabo ogreto prikolico na hiter popoldanski seks. Sporo\u010dilo je jasno: vsi bi se radi le pretolkli skozi zimo.\u00ab
– Jamie Dunn, The Skinny<\/em><\/p>\n

\u00bbNe glede na njune nezgode Zimske muhe<\/strong> delujejo prav po zaslugi svojih dveh likov; zlasti to velja za M\u00e1rovo pridr\u017eanje na policijski postaji na drugi strani de\u017eele. Po vsej glavni pripovedi, ki se odvija v flashbacku, so posejani izseki njegovega zasli\u0161anja. Skozi te prizore se dokopljemo do temeljev situacije, v kateri se nahaja \u2013 in tam ima Mrv\u00edk prilo\u017enost prikazati svoj \u010dustveni razpon.\u00ab
– Ben Nicholson, CineVue<\/em><\/p>\n

\u00bbMara, Hedu\u0161, Brana in pes postanejo alternativna, muhasta dru\u017eina, ki potuje od surovega, sivega, hladnega, zimskega severa proti jugu, toda surovost, sivina, hlad in zima so povsod, tudi na utopi\u010dnem jugu, tako da prijatelja kmalu ugotovita to, kar sta pred dobrimi petdesetimi leti v Pennovi odisejski klasiki Bonnie in Clyde<\/strong> ugotovila Bonnie in Clyde: trik je v tem, da se neprestano giblje\u0161, da se torej ne ustavi\u0161 – \u010dim se ustavi\u0161, te dobijo. Na varnem si le \u0161e v avtu. Sploh pa, ko se ustavi\u0161, se itak izka\u017ee, da so vsi kraji isti \u2013 in da so tudi vsi odrasli isti. So\u010dutje in solidarnost je vzel neoliberalni vrag. Tam \u201czunaj\u201d je divjina, ne pa svoboda, \u0161e manj katarza. \u010ce te ne sku\u0161ajo posiliti, sku\u0161ajo ubiti vsaj psa. Ne, niso problem le star\u0161i. Zato mora\u0161 biti vedno pripravljen na beg. In seveda – avto mora\u0161 imeti stalno pri\u017egan. Te\u017eko je biti kul. Tu mora\u0161 odrasti le zato, da bi se odraslim lahko uprl.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bb[Film] gledalca hkrati prevzame in gane \u2013 ne z nizanjem tragi\u010dnih ali dramskih prizorov, ampak s prikazom na videz drobnih mladostni\u0161kih zadreg, bole\u010din, potreb, hrepenenj, sanj in z vrsto duhovitih dialogov \u2013 vse to Omerzu in P\u00fdcha pregneteta v celovito podobo nekega \u017eivljenja, ki je sicer grenko, vendar v \u0161e tako trdi zimi \/\u2026\/osvetljeno z \u017earkom upanja in \u010dlove\u0161ke topline. Film o elementarnih vpra\u0161anjih nevsakdanjih vsakdanjih \u017eivljenj.\u00ab
– Matej Juh, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n


<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film ceste o fantovskem prijateljstvu in neustavljivi mladostni\u0161ki \u017eelji, da bi nekaj do\u017eivel, pa \u010deprav ne ve\u0161 natan\u010dno, kaj. Na \u010ce\u0161kem \u017eive\u010di slovenski re\u017eiser Olmo Omerzu (Dru\u017einski film) je za svoj tretji celove\u010derec prejel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo v Karlovih Varih.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":83044,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/81374"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/83044"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=81374"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}