{"id":81326,"date":"2020-01-03T13:06:29","date_gmt":"2020-01-03T12:06:29","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/hisa-ki-jo-je-zgradil-jack\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:28","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:28","slug":"hisa-ki-jo-je-zgradil-jack","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/hisa-ki-jo-je-zgradil-jack\/","title":{"rendered":"Hi\u0161a, ki jo je zgradil Jack"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u00bbNekateri trdijo, da so zlo\u010dini, ki jih zagre\u0161imo v fikciji, tiste notranje \u017eelje, ki jih ne moremo uresni\u010diti v na\u0161i nadzorovani civilizaciji, zato se namesto tega izrazijo v umetnosti. Sam se ne strinjam. Mislim, da so nebesa in pekel eno in isto. Du\u0161a pripada nebesom, telo pa peklu.\u00ab<\/em><\/p>\n

ZDA, sedemdeseta leta. Spremljamo Jacka in sledimo umorom, ki zaznamujejo njegovo kariero serijskega morilca. Medtem ko se policijska intervencija neizogibno pribli\u017euje, se Jack podaja v vse ve\u010dja tveganja, da bi ustvaril svoje ultimativno umetni\u0161ko delo.<\/p>\n

Zloglasni danski provokator Lars von Trier se po sedemletnem izgonu vra\u010da v Cannes s svojim doslej najbolj \u0161okantnim in kontroverznim filmom, ki je na festivalu spro\u017eil tako mno\u017ei\u010dno zapu\u0161\u010danje dvorane kot stoje\u010de ovacije. Zaradi eksplicitnih prizorov nasilja mlaj\u0161im od 15 let ogled filma prepovedan.<\/em><\/p>\n

zanimivosti
Hi\u0161a, ki jo je zgradil Jack <\/strong>je prvi film Larsa von Trierja, prikazan na festivalu v Cannesu po letu 2011, ko si je re\u017eiser med novinarsko konferenco ob premieri Melanholije<\/strong> s spornimi izjavami v zvezi s Hitlerjem prislu\u017eil status persona non grata<\/em>. Hi\u0161a, ki jo je zgradil Jack <\/strong>je bila sicer prikazana zunaj tekmovalnega programa, kar je programski direktor festivala Thierry Fr\u00e9maux pojasnil v izjavi: \u00bbFilm je tako edinstven, njegova tema pa tako kontroverzna, da je to najbolj\u0161i prostor zanj. \/\u2026\/ \u010ce nam je v\u0161e\u010d ali ne, gre za velik film in velikega re\u017eiserja.\u00ab<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbDolga leta sem delal filme o dobrih \u017eenskah, zdaj pa sem naredil enega o hudobnem mo\u0161kem. \/\u2026\/ Hi\u0161a, ki jo je zgradil Jack <\/strong>slavi idejo, da so ljudje zlobni in brezdu\u0161ni, kar je \u017eal dokazal tudi nedavni vzpon Homo Trumpusa, podganjega kralja. \/\u2026\/ Vedno sem verjel, da je treba vse, kar si je mogo\u010de zamisliti ali kar je mogo\u010de narediti, tudi pokazati. \/\u2026\/ Precej pomembno je, da nisi vsem v\u0161e\u010d, ker \u010de si, potem ti je spodletelo. Sicer pa nisem prepri\u010dan, da so ljudje moj film dovolj sovra\u017eili. \u010ce bo postal preve\u010d priljubljen, bom imel te\u017eavo. Ampak mislim, da je bil odziv ravno prav\u0161nji. V vsakem primeru ga je bilo u\u017eitek pisati. O serijskih morilcih ne vem veliko, vem pa nekaj o psihopatih.\u00ab
– Lars von Trier<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Lars von Trier (rojen leta 1956 v K\u00f6benhavnu na Danskem) je leta 1983 diplomiral na filmski akademiji, nato pa nekaj \u010dasa snemal reklame in glasbene spote. Leta 1995 je s Thomasom Vinterbergom sestavil filmski manifest danske Dogme 95. Od tedaj velja za enega najbolj inovativnih evropskih re\u017eiserjev. Med njegovimi filmi so: Element zlo\u010dina<\/strong> (Forbydelsens Element, 1984), Medea<\/strong> <\/em>(1988), Evropa<\/strong> (Europa, 1991), Lom valov <\/strong>(Breaking the Waves, 1996), Idioti <\/strong>(Idioterne, 1998), Plesalka v temi <\/strong>(Dancer in the Dark, 2000), Dogville <\/strong>(2003), Manderlay <\/strong>(2005), Antikrist <\/strong>(Antichrist, 2009), Melanholija <\/strong>(Melancholia, 2011) in Nimfomanka<\/strong> (Nymphomaniac, 2013, v dveh delih). Von Trier je za svoja dela osvojil \u0161tevilne nagrade na mednarodnih festivalih. V Cannesu je za film Plesalka v temi<\/strong> prejel zlato palmo, pa tudi veliko nagrado \u017eirije za Lom valov<\/strong>; nagrado za najbolj\u0161o igralko sta tam dobili Charlotte Gainsbourg za vlogo v Antikristu <\/strong>in Kirsten Dunst za Melanholijo<\/strong>.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbVon Trierjeve digresije, dialogi in provokacije se prepletejo v morda najbolj silovito, navdihujo\u010do in izzivalno vizijo, kar jih je re\u017eiser kadarkoli ustvaril: \/\u2026\/ [delo], ki \u010drpa tako iz njegovih lastnih filmov kot iz analov zgodovine. To ni zgolj vaja v sadizmu (ali mazohizmu), pa\u010d pa bole\u010d poskus zazreti se v brezno pekla, potopiti se v najbolj nehumana dejanja, kar jih je \u010dlovek kadarkoli zagre\u0161il, in najti, \u010de \u017ee ne lepote, vir trpljenja ali pa vsaj senco razumevanja v obliki ‘ekstravagantne umetnosti’. \/\u2026\/ S Hi\u0161o, ki jo je zgradil Jack <\/strong>nas <\/strong>von <\/strong>Trier postavi pred preizku\u0161njo, ki je ravno tako mu\u010dna kot navdihujo\u010da. Mene samega je povsem osupnil in pretresel.\u00ab
– Lawrence Garcia, Notebook<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je grozljiva in utrujajo\u010da izku\u0161nja, prav tako neprijetna, kot sem se bal. A kon\u010da se \u2013 to moram priznati \u2013 s spektakularno grozljivim finalom. \/\u2026\/ Film se zaklju\u010di s kolosalnim, a napol resnim treskom, ekstravagantno vizualno domislico ter predrznim glasbenim zaklju\u010dkom, ki te ho\u010de\u0161 no\u010de\u0161 pripravi do tega, da v smehu zapusti\u0161 dvorano.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbAli bo gledalec v filmu na\u0161el kaj vrednega, bo odvisno od njegove pripravljenosti, da se pogrezne v mra\u010dne globine von Trierjeve psihe. Dvomim, da bo z re\u017eiserjem kdo so\u010dustvoval in gotovo se bo film mnogim zdel neznosen, tistim pa, ki bodo pripravljeni odpustiti njegove izgrede, bo ponudil obilico fascinantnega gradiva. V smislu umetni\u0161kega avtoportreta in \u0161tudije ustvarjalnega procesa gre seveda za skrajno neortodoksen izdelek. To je film, v katerem se alter-ego re\u017eiserja, ki slovi po svojem megalomanstvu, spusti v pekel, nato pa plane v jok, ko izve, da mu ne bo nikoli dovoljeno stopiti na Elizejske poljane. Priznajmo si, da je v tak\u0161ni odkriti norosti nekaj neustavljivo privla\u010dnega.\u00ab
– Giovanni Marchini Camia, The Film Stage<\/em><\/p>\n

\u00bbHi\u0161a, ki jo je zgradil Jack<\/strong> je odvratna, toksi\u010dna bedarija. \/\u2026\/ Poljubite svoje otroke. Pojdite na sprehod v park. Pojejte paradi\u017enik, kot bi bil jabolko. Pripnite ljubezensko pismo k ra\u010dunu za plin. Vrzite nekaj kamen\u010dkov v vodnjak. Nau\u010dite se nekaj besed v jeziku kosa<\/em>. Odmrznite zamrzovalnik. Naredite karkoli, res ni va\u017eno kaj, samo ne pojdite gledat Hi\u0161e, ki jo je zgradil Jack<\/strong> Larsa von Trierja. \/\u2026\/ Von Trier nas na\u010drtno provocira \u017ee nekaj \u010dasa. \/\u2026\/ \u0160e nikoli pa tega ni po\u010del tako usmerjeno, tako osebno in tako kontaminirano z nalezljivim samosovra\u0161tvom. Tu je le nekaj skupin, ki se jih na vso mo\u010d trudi znova in znova u\u017ealiti: \u017eenske; policisti; vsi, ki so kadarkoli zagovarjali njega ali njegove filme (uf, kako neumno se po\u010dutimo zdaj); vsi njegovi igralci; ljudje z otroki; ljudje, ki so neko\u010d bili otroci; umetnostni zgodovinarji; klasi\u010dni filologi; ljubitelji Glenna Goulda; serijski morilci; ljudje z o\u010dmi; vsi, ki so mu ploskali, ko je pri\u0161el na premiero; race \u2013 in seveda selekcijska komisija Filmskega festivala v Cannesu.\u00ab
– Jessica Kiang, The Playlist<\/em><\/p>\n

\u00bbNa desetine ljudi je ogor\u010deno odkorakalo s canske premiere filma Hi\u0161a, ki jo je zgradil Jack<\/strong> \u2013 in \u010deprav povsem razumem njihove razloge, sem bil vesel, da sem ostal vse do njegovega osupljivega konca. \/\u2026\/ Von Trierjeva prebrisana dekonstrukcija \u017eanra o serijskih morilcih me je ve\u010dino \u010dasa stimulirala, \u0161okirala in zabavala, pa tudi navdu\u0161ila z brezkompromisno drznostjo in tehni\u010dnim mojstrstvom: film se kon\u010da z veli\u010dastnimi nadnaravnimi podobami, ki bi bile lahko vrhunec katerekoli hollywoodske fantazijske uspe\u0161nice. Morda si boste za\u017eeleli zapustiti dvorano \u017ee prej, a o prizoru boste gotovo \u0161e dolgo govorili.\u00ab
– Nicholas Barber, BBC<\/em><\/p>\n

\u00bbHi\u0161a, ki jo je zgradil Jack <\/strong>je globoko zakoreninjena v ustvarjal\u010devi psihi, in \u010deprav je rezultat morda katarzi\u010den zanj, je film le ob\u010dasno zanimiv za vse ostale.\u00ab
– Tim Grierson, Screen International<\/em><\/p>\n

\u00bbHi\u0161a, ki jo je zgradil Jack <\/strong>je pogosto srhljiv, sadisti\u010den potop v psihoti\u010den notranji monolog, poln intelektualnih odvodov o naravi umetnosti v dana\u0161njem svetu, ki vlo\u017ei precej truda v vzbujanje nelagodja v klju\u010dnih trenutkih. \u010ce ga presojate v teh okvirih oziroma ste se vsaj pripravljeni soo\u010diti z brezhibno filmsko stvaritvijo, ki svobodno prestopa moralne meje, boste ugotovili, da je film morda tudi briljanten.\u00ab
– Eric Kohn, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbNe glede na to, kako morda sovra\u017eite Larsa von Trierja, ne pozabite, da sam sebe sovra\u017ei \u0161e bolj. To je bilo precej o\u010ditno v njegovih zadnjih nekaj delih, ampak zdaj je o tem naredil cel film. Hi\u0161a, ki jo je zgradil Jack <\/strong>na prvi pogled morda res govori o serijskem morilcu, ki nam na mu\u010dno podroben na\u010din razlaga o svojih najpomembnej\u0161ih zlo\u010dinih. A film je hkrati najbli\u017ee avtobiografiji od vsega, kar je von Trier kdaj ustvaril.\u00ab
– Bilge Ebiri, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbLars von Trier z vso silovitostjo raziskuje kroge pekla in lastno kariero. Film, ki ga nikakor ne bi smeli jemati dobesedno.\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbNekje med dobrim prevratni\u0161kim filmom in senzacionalisti\u010dnim trikom. Film je narejen, da ti zleze pod ko\u017eo, in to mu tudi uspe.\u00ab
– Owen Gleiberman, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbHi\u0161a, ki jo je zgradil Jack <\/strong>je nekoliko sprevr\u017eena provokacija, ki jo je filmar zavestno ustvaril kot odgovor svojim kritikom in deluje kot nekak\u0161en poslednji testament \/\u2026\/. Napihnjena,160 minut dolga, pogosto dolgo\u010dasna, na trenutke sarkasti\u010dna, v\u010dasih \u017ealjiva in v\u010dasih skrajno trapasta Hi\u0161a, ki jo je zgradil Jack <\/strong>\u2013 ne nazadnje gre za film, v katerem serijski morilec pred vrati pekla debatira z Dantejevim Vergilom (v podobi Bruna Ganza) \u2013 je dale\u010d od popolnosti, a je hkrati von Trierjevo najbolj zanimivo delo v dolgem \u010dasu, pa ne le zato, ker v svoj epilog vklju\u010di podvodni GoPro poklon Leviatanu <\/strong>(2012). \/\u2026\/\u00ab
– Mark Peranson, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbNovi film danskega re\u017eiserja \/\u2026\/ je divja in samokriti\u010dna meditacija o naravi umetnosti in \u010dlove\u0161ke morale. \/\u2026\/ V tem iznaka\u017eenem in stra\u0161ljivem avtoportretu \u2013 najbolj\u0161em von Trierjevem pribli\u017eku remaku Fellinijevega Osem in pol<\/strong> \u2013 danski cineast obrne svoj modus operandi <\/em>na glavo: za izhodi\u0161\u010de vzame zelo osnovno idejo (portret o zlo\u010dinski karieri psihopata v petih epizodah) in jo povzdigne v nekaj resni\u010dno kompleksnega. Brutalni portret Jackove morilske sle (igra ga navdihnjeni Matt Dillon) ves \u010das prekinjajo protagonistovi sokratski dialogi z Brunom Ganzem, ki obudi svojo vlogo angela varuha iz Neba nad Berlinom<\/strong>. \/\u2026\/ Avtor Plesalke v temi<\/strong> razglablja o umetnikovem razmerju z njegovim materialom (v Jackovem primeru gre za telesa \u017ertev, v Larsovem pa za njegove ideje in igralce); o vrednosti ikon, ko govorimo o zgodovini (z vklju\u010ditvijo Hitlerjevih podob von Trier zahteva nazaj svobodo izra\u017eanja in v spomin prikli\u010de epizodo, zaradi katere je pred leti v Cannesu postal persona non grata<\/em>); pa tudi o bole\u010dini, ki jo umetnik-provokator povzro\u010da drugim in sebi. \/\u2026\/ Med najbolj zanimivimi vidiki Hi\u0161e, ki jo je zgradil Jack <\/strong>je na\u010din, kako von Trier neprestano postavlja pod vpra\u0161aj svoje predpostavke. \/\u2026\/ Ta nagnjenost k samoizpra\u0161evanju pa je ravno ena izmed osnov filmskega eseja. \/\u2026\/ Odiseja zlo\u010dinov brez kazni razkrije moralno dezorientacijo nedelujo\u010de dru\u017ebe. Ironija uveljavi svoj zakon distance, nazorno nasilje v dolo\u010denih delih filma pa nikoli ne daje ob\u010dutka, da gre za kaj drugega kot hiperboli\u010dno igrico. Na koncu je silovitost tez in antitez von Trierjevega razmi\u0161ljanja o umetnosti in morali tista, ki nas ponese v srce filma, na razpotje med peklom in nebesi, v du\u0161evnost trpin\u010denega umetnika.\u00ab
– Manu Y\u00e1\u00f1ez, Otros Cines Europa
<\/em><\/p>\n

\u00bbJack – ta po\u0161ast filma, ta filmski perfekcionist – sporo\u010da: \u010de ho\u010de\u0161 posneti velik film, mora\u0161 biti \u201cnacist\u201d! To zveni sicer grozno, stra\u0161no, cini\u010dno, a \u010de malce bolje pomislite: bi imeli vse tiste velike, slavljene, oskarjevske vojne filme, \u010de ne bi bilo vojn, strahovitih klavnic, prve, druge, vietnamske, ira\u0161ke? Bi imeli vse tiste velike, slavljene, oskarjevske filme o serijskih morilcih, \u010de ne bi bilo serijskih morilcev, ki sojih s svojimi grozotami navdihnili? In navsezadnje, bi bil kapitalizem tak\u0161na umetnina, \u010de ga ne bi poganjalo tak\u0161no nasilje? Ni\u010d \u010dudnega, da se film dogaja nekje ob koncu sedemdesetih ali na za\u010detku osemdesetih let prej\u0161njega stoletja, ko je neoliberalizem dobil krila. Svet, ki potrebuje toliko nasilja, da bi \u017eivel in deloval, in v katerem se mora umetnik obna\u0161ati kot \u201cnacist\u201d, da bi pritegnil pozornost, je svet, v katerem lahko kri\u010dite, kolikor morete, pa vam ne bo nih\u010de pomagal. Vsem je vseeno. Hi\u0161a, ki jo je zgradil Jack<\/strong>, mu\u010dni vpogled v infantilno patologijo mo\u0161kega \u201cbo\u017ejega kompleksa\u201d in skrivanja za umetnostjo, traja dve uri in pol – in z vsako grozoto, vsako krutostjo, vsako ostudnostjo vas spra\u0161uje: ste \u0161e vedno tu? A \u0161e nimate dovolj? Bi zaploskali? Kaj \u010de se vse to sploh ne zgodi zares? Kaj \u010de se to zgodi le v Jackovi – in va\u0161i – glavi?\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbHi\u0161a, ki jo je zgradil Jack<\/strong> je neke vrste celostna umetnina, blazen postmodernisti\u010dni konstrukt, v katerem von Trier besni nad tem, da celostne umetnine ne obstajajo \u2013 razen kot velikopotezni morilski program. \u010ceprav kli\u0161ejsko pri\u010dakovana je nemara najbolj\u0161a epizoda filma tista, ki jo ljube\u010de posveti \u00bbin\u017eenirjem du\u0161\u00ab 20. stoletja: Hitlerju, Stalinu in Mau ter njihovim \u00bbgradbeni\u0161kim eksperimentom\u00ab z milijonskimi \u017ertvami. V primerjavi z njimi Jack ni noben arhitekt, ampak zgolj zidarski vajen\u010dek.\u00ab
– <\/em>Gorazd Tru\u0161novec, RA Slo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zloglasni danski provokator Lars von Trier se po sedemletnem izgonu vra\u010da v Cannes s svojim doslej najbolj \u0161okantnim in kontroverznim filmom, ki je na festivalu spro\u017eil tako mno\u017ei\u010dno zapu\u0161\u010danje dvorane kot stoje\u010de ovacije. Zaradi eksplicitnih prizorov nasilja mlaj\u0161im od 15 let ogled filma prepovedan.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":83052,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/81326"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/83052"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=81326"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}