{"id":8120,"date":"2020-01-03T13:12:12","date_gmt":"2020-01-03T12:12:12","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/mraz-v-juliju\/"},"modified":"2020-01-03T13:42:52","modified_gmt":"2020-01-03T12:42:52","slug":"mraz-v-juliju","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/mraz-v-juliju\/","title":{"rendered":"Mraz v juliju"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Neke no\u010di leta 1989 Richard Dane v svoji hi\u0161i ustreli vlomilca. \u010ceprav ga some\u0161\u010dani razglasijo za junaka, se mirni dru\u017einski o\u010de kmalu za\u010dne pogrezati v mra\u010dno podzemlje, polno korupcije in nasilja. Napet in s kan\u010dkom \u010drnega humorja za\u010dinjen <em>neo-noir<\/em> triler novega upa ameri\u0161kega B-filma Jima Mickla (<strong>Smo, kar smo<\/strong>) je bil premierno prikazan na festivalu v Sundanceu, uvrstil pa se je tudi v cansko sekcijo \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb<strong>Mraz v juliju<\/strong>, postavljen na konec osemdesetih let (videokasete, nobenih mobitelov), je triler, kakr\u0161en mora triler biti: stra\u0161en. Stra\u0161en kot starogr\u0161ke tragedije. Stra\u0161en kot elizabetinske tragedije ma\u0161\u010devanja. Stra\u0161en kot otroci, ki \u017erejo svoje star\u0161e. Stra\u0161en kot o\u010detje, ki \u017erejo svoje sinove. Stra\u0161en kot uboj v samoobrambi. \/\u2026\/ <strong>Mraz v juliju<\/strong> \u2013 nervozna noir kriminalka, posneta kot grozljivka (predstavljajte si remiks Carpenterjevega <strong>Napada na policijsko postajo<\/strong>, Romerove <strong>No\u010di \u017eivih mrtvecev<\/strong> in Scorsesejevega <strong>Taksista<\/strong>) \u2013 poka\u017ee, zakaj trg ne more biti merilo politi\u010dne svobode. To, da s svojo svobodo ne sme\u0161 ogro\u017eati \u017eivljenj drugih ljudi, za trg pa\u010d ne velja. \u0160e ve\u010d: trg ogro\u017eanje \u010dlove\u0161kih \u017eivljenj legitimira. ZA+\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTo je dana\u0161nja tragedija po ameri\u0161ko \u2013 z vsemi kvalitetami vzbujanja &#8216;strahu in so\u010dutja&#8217;, ki jih je zahteval Aristotel, in tudi z aristotelsko katarzo \/\u2026\/ \u2013, \u010deprav je videti &#8216;samo&#8217; kot napeta srhljivka.\u00ab<br \/>&#8211; Zdenko Vrdlovec, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ce se je zdelo, da so pravi nepredvidljivi trilerji skoraj \u017ee stvar preteklosti, saj so nepri\u010dakovani obrati vse redkeje res nepri\u010dakovani ali pa so tako neposredni, da sploh nimajo prave misterije, je <strong>Mraz v juliju<\/strong> film, ki bo povrnil navdu\u0161enje nad \u017eanrom.\u00ab<br \/>&#8211; Igor Harb, <em>Vikend<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ce mno\u017ei\u010dna filmska produkcija najvplivnej\u0161e filmske industrije \/\u2026\/ v glavnem stavi na preverjene formule, marketin\u0161ko ukrojene fran\u0161ize, in pu\u0161\u010da vse manj prostora za zgodbo in filmske eksperimente, je <strong>Mraz v juliju<\/strong> reprezentant tiste ameri\u0161ke filmske tradicije, ki ima vendarle nekaj duha, veselja do delanja filmov in se pri tem zaveda tudi bolj vznemirljivih poglavij lastne filmske zgodovine.\u00ab<br \/>&#8211; Jela Kre\u010di\u010d<em>, Delo<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMicklov <strong>Mraz v juliju<\/strong>, vrhunski primerek teksa\u0161kega \u0161unda, mo\u010dno zaznamuje duh mojstrov \u017eanra iz osemdesetih, kakr\u0161ni so John Carpenter, Walter Hill in William Lustig \/\u2026\/. Mickle si rad izposoja, a izposoja si od najbolj\u0161ih. Poleg tega ima dober ob\u010dutek za to, kdaj se dr\u017eati pri\u010dakovanih \u017eanrskih konvencij in kdaj jih ne\u017eno preobrniti. <strong>Mraz v juliju<\/strong> je tako kot vsa njegova dela \/\u2026\/ skromen, nepretenciozen primer staromodnega trilerja, narejen z natan\u010dnostjo in obrtni\u0161ko spretnostjo \/\u2026\/. Pred davnimi \u010dasi bi ga kak\u0161en hollywoodski studio \u017ee privezal nase z \u017eelezno pogodbo.\u00ab<br \/>&#8211; Scott Foundas, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbV filmu najdemo ju\u017enja\u0161ko sonce in naglase iz filmov Davida Gordona Greena, pome\u017eike grotesknemu tarantinovskemu nasilju ter provincialno in nezdravo vzdu\u0161je, prepojeno z zvokom sintesajzerja, ki v spomin prikli\u010de Lyncha \u2013 ves film pa zaznamuje zelo prijeten ob\u010dutek, da samega sebe ne jemlje preresno. Rezultat je do popolnosti dodelan film.\u00ab<br \/>&#8211; B\u00e9n\u00e9dicte Prot, <em>Cineuropa<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPrvovrsten triler, ki vas zagrabi in ne izpusti. \/\u2026\/ Resni\u010dno odkritje.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Travers, <em>Rolling Stone<\/em> <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Neke no\u010di leta 1989 Richard Dane v svoji hi\u0161i ustreli vlomilca. \u010ceprav ga some\u0161\u010dani razglasijo za junaka, se mirni dru\u017einski o\u010de kmalu za\u010dne pogrezati v mra\u010dno podzemlje, polno korupcije in nasilja. Napet in s kan\u010dkom \u010drnega humorja za\u010dinjen neo-noir triler novega upa ameri\u0161kega B-filma Jima Mickla (Smo, kar smo) je bil premierno prikazan na festivalu v Sundanceu, uvrstil pa se je tudi v cansko sekcijo \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8121,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8120"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8121"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8120"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}