{"id":8110,"date":"2024-01-29T17:57:50","date_gmt":"2024-01-29T16:57:50","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/dva-obraza-januarja\/"},"modified":"2024-01-29T18:02:08","modified_gmt":"2024-01-29T17:02:08","slug":"dva-obraza-januarja","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/dva-obraza-januarja\/","title":{"rendered":"Dva obraza januarja"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Atene, 1962. Karizmati\u010dni Chester MacFarland in njegova privla\u010dna \u017eena Colette pre\u017eivljata po\u010ditnice v Atenah. Med obiskom Akropole jima pot prekri\u017ea gr\u0161ko govore\u010di Ameri\u010dan Rydal, ki pod krinko vodi\u010da slepari mlade turistke. Ko par mladega prevaranta povabi na ve\u010derjo, Rydal, o\u010daran nad prelepo Colette in premo\u017enim ter prefinjenim Chesterjem, povabilo brez oklevanja sprejme. Toda zakonca MacFarland nista tisto, za kar se izdajata, in trojica se kmalu znajde na begu, od Aten prek Krete do zakotnih ulic Istanbula.<\/p>\n

Re\u017eijski prvenec scenarista filma Vozi! <\/strong>z Viggom Mortensenom, Kirsten Dunst in Oscarjem Isaacom (Llewyn Davis<\/strong>) v glavnih vlogah je klasi\u010dno eleganten psiholo\u0161ki triler, pre\u017eet s hitchcockovskim suspenzom in bolj polnokrven od literarnega izvirnika, istoimenskega romana Patricie Highsmith (Tujca na vlaku<\/em>,<\/em> Nadarjeni gospod Ripley<\/em>).<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKnjigo Patricie Highsmith sem prvi\u010d prebral pred ve\u010d kot 20 leti. Zgodba je bila precej ohlapna, mestoma nedosledna, pogosto nelogi\u010dna, a nekako mi je skupaj s svojimi liki, polnimi hib, zlezla pod ko\u017eo in nikoli ve\u010d od\u0161la. To je edina priredba, za katero sem \u010dutil, da jo moram re\u017eirati sam, zlasti zato, ker toliko \u010dustvenih protislovij in pomanjkljivosti teh likov odkrivam pri sebi. Highsmithova ima neverjetno zmo\u017enost razkrivanja tistih plati \u010dloveka, ki bi jih ve\u010dina od nas raje zatajila. Zlasti nizkotnost nekaterih \u010dlove\u0161kih \u010dustev in vedenj. Njeni liki so la\u017enivci, prevaranti, pijanci; brez vsakr\u0161nega razloga postanejo ljubosumni, paranoi\u010dni in pogosto neumni. A prav te hibe in protislovja jih delajo tako bole\u010de \u010dlove\u0161ke in dostopne. Filmi pogosto prikazujejo mra\u010dno plat \u010dlove\u0161ke narave, le redko pa tisto \u0161ibko. To me je fasciniralo pri knjigi.<\/p>\n

Na za\u010detku filma Rydal govori o tem, kako ‘kruto se bogovi \u0161alijo z ljudmi’. Vsi trije glavni liki so na milost in nemilost prepu\u0161\u010deni bogovom, vendar so v svojem kljubovanju usodi hkrati uporni\u0161ki. Kot re\u017eiser sem jim bil globoko predan. Namesto da bi jih seciral pod drobnogledom, sem si \u017eelel biti sokriv za njihove napake, so\u010dustvovati z njihovimi \u010dustvenimi in eti\u010dnimi dilemami, deliti njihov strah in bole\u010dino.<\/p>\n

Prav tako tudi nisem hotel ustvariti nekak\u0161ne razglednice Gr\u010dije in Tur\u010dije 60-ih let, pa\u010d pa prikazati svet, ki bi odra\u017eal njihovo psiholo\u0161ko stanje duha in sestop v nekak\u0161no osebno podzemlje.<\/p>\n

Kljub vsem svojim napakam so ti liki zame na svoj na\u010din juna\u0161ki. \u017divljenje se je zarotilo proti njim, odlo\u010deno, da jih premaga, a prav premagani \u0161ele dose\u017eejo dostojanstvo in \u010dlove\u0161kost. To je njihov krik upora zoper bogove.\u00ab
\u2013 Hossein Amini, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Hossein Amini, rojen v Iranu, \u017eive\u010d v Veliki Britaniji, deluje kot scenarist od za\u010detka devetdesetih let. Za svoje scenarije, ki pove\u010dini nastajajo kot adaptacije knji\u017enih predlog, je prejel vrsto nagrad in nominacij. Leta 1998 mu je nominacijo za oskarja in nagrado BAFTA prinesel scenarij za Let bele golobice<\/strong> (Wings of a Dove<\/strong>), posnet po istoimenski klasiki Henryja Jamesa. Roman Thomasa Hardyja je priredil za drugi celove\u010derni film Michaela Winterbottoma Temno srce<\/strong> (Jude<\/strong>, 1996), najbolj\u0161i britanski film na festivalu v Edinburgu. Med njegovimi sta \u0161e filma \u0160tiri peresa <\/strong>(The Four Feathers<\/strong>, 2002), adaptacija priljubljenega pustolovskega romana britanskega pisatelja A. E. W. Masona, in Strel smrti <\/strong>(Killshot<\/strong>, 2008), posnet po istoimenski kriminalki Elmorja Leonarda. Leta 2011 je Amini spisal scenarij za film Vozi! <\/strong>(Drive<\/strong>), takoj\u0161nji kult danskega re\u017eiserja Nicolasa Windinga Refna z Ryanom Goslingom in Carey Mulligan v glavnih vlogah. Kot soscenarist je leto kasneje podpisal \u0161e fantazijsko pustolov\u0161\u010dino Snegulj\u010dica in lovec<\/strong> (Snow White and the Huntsman<\/strong>). Film Dva obraza januarja <\/strong>je Aminijev re\u017eijski prvenec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbAmini je tradicionalist, kar je razvidno \u017ee iz njegovega scenaristi\u010dnega dela; ne posku\u0161a ustvarjati ne kineti\u010dnega trilerja ne spektakularnih pregonov, raje sledi spolnim in ekonomskim nagonom protagonistov. Predvsem pa ohranja kan\u010dek transkontinentalnega \u0161arma in romantike, zna\u010dilne za evropski \u017eanr 60. let.\u00ab
– Simon Popek, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbScenarist filma Vozi! <\/strong>v omamnem filmu suspenza, ki se odvrti na evropskem jugu, spretno spaja zna\u010dilne poteze Hitchcocka in Highsmithove \/\u2026\/ Le kako bi si lahko Tur\u010dijo in Gr\u010dijo ogledali bolje kot v dru\u017ebi teh privla\u010dnih zlo\u010dincev na begu pred lokalnimi oblastmi? \/\u2026\/ Amini, znan zlasti kot avtor adaptacij Let bele golobice <\/strong>in Vozi!<\/strong>, polnih podteksta in implicitnih pomenov, blesti v podajanju neznatnih in neizgovorjenih napetosti med liki. Za svoj re\u017eijski prvenec je izbral skrajno tvegan primerek in ga uprizoril z osupljivo samozavestjo.\u00ab
– Peter Debruge, Variety <\/em><\/p>\n

\u00bbBritansko-iranski Amini v svoji prvi ekskurziji za kamero izkazuje izjemno sposobnost za delo z igralci in razumevanje tega, kako lahko ti z vso polnostjo o\u017eivijo literarne like. Njegov scenarij preveva mo\u010dnej\u0161i ob\u010dutek naturalizma in dialogi so manj skopi kot pri Highsmithovi. \/\u2026\/ Mortensenov Chester, eleganten, dokler ga ne stisnejo v kot, je ve\u010dplasten lik s \u0161irokim moralnim razponom, ki se\u017ee od pokvarjenega goljufa do mo\u017ea, zmo\u017enega pokore. Nenehno pijan, poten pod svojim slamnatim klobukom in priklenjen na kov\u010dek, poln dragocenosti, se nasproti Rydalovemu ni\u010devemu prevarantu ka\u017ee kot ostudna, a \u010dlove\u0161ka figura. Toda kot pravi Chester, samo vpra\u0161anje \u010dasa je, kdaj bo mladeni\u010d postal prav tak\u0161en kot on.\u00a0\/\u2026\/\u00a0\u0160panski skladatelj Alberto Iglesia<\/strong> je podpisal o\u010darljivo glasbeno podlago, ki zgodbo ponese skozi njene po\u010dasnej\u0161e trenutke …, medtem ko direktor fotografije Marcel Zyskind<\/strong> celo v teh mrtvih prizorih tako magi\u010dno izrabi svetlobo in snemalne lokacije, da imate resni\u010dno ves \u010das kaj gledati.\u00ab
– <\/em>Deborah Young, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbElegantno privla\u010den kostumski triler, skrajno precizen in prefinjen film. Tak\u0161en je re\u017eijski prvenec Hosseina Aminija, britansko-iranskega scenarista, br\u017ekone najbolj znanega po paru izvrstnih adaptacij: scenariju filma Let bele golobice<\/strong>, ki mu je prinesel nominacijo za oskarja, in nedavno po konciznem jedru, ki tvori film Vozi! <\/strong>Nicolasa Windinga Refna (2011). Njegov scenaristi\u010dni talent je \u0161e zlasti o\u010diten v tokratni partiji remija za tri, ki je premi\u0161ljena do potankosti in ne izgublja besed. Toda u\u017eitek jo je tudi gledati in poslu\u0161ati, saj prikli\u010de v spomin cel kup tistih staromodnih, klasi\u010dnih filmskih vrlin in nas razko\u0161no, a z vso napetostjo zabava.\u00ab
– Tim Robey, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbDa se je scenarist Hossein Amini odlo\u010dil postati re\u017eiser, gre zasluga spregledanemu romanu Patricie Highsmith, njenemu devetemu iz leta 1964. In Amini vsekakor ve, kaj po\u010dne. Vsak ljubitelj Hitchcockove ekranizacije Tujca na vlaku<\/strong>, <\/em>Cl\u00e9mentovega V zenitu sonca, Nadarjenega gospoda Ripleyja <\/strong>Anthonyja Minghelle (ali katerekoli druge izmed pribli\u017eno dveh ducatov adaptacij romanov Patricie Highsmith) bo nadvse u\u017eival v tem atmosferskem trilerju prevar, ki temelji na likih, a ne skopari z napetostjo, nepri\u010dakovanimi zasuki in ve\u010dno priljubljenim ter vse bolj brezupnim pregonom. \/\u2026\/ Po prebojni vlogi v filmu Llewyn Davis<\/strong> Isaac znova navdu\u0161uje s svojo prezenco in sposobnostjo odigrati lik prikupnega negativca. Mortensen blesti kot prevarant, ki se oklepa svoje krinke \u0161e takrat, ko nezadr\u017eno tone. Amini trdno vlije te psiholo\u0161ke temelje (za razliko od Highsmithove posveti veliko ve\u010d pozornosti liku Colette, ki s pomo\u010djo scenarija in inteligentne igre Kirsten Dunst iz nepomembne \u017eenske, ujete v ljubezenski trikotnik, preraste v kompleksno, so\u010dutje zbujajo\u010do ujetnico nesre\u010dnih okoli\u0161\u010din) in poskrbi, da napetost neprestano nara\u0161\u010da. Druga polovica filma tako kar utripa v stopnjevanju nesre\u010d in nespametnih odlo\u010ditev, vse hitrej\u0161em tempu in vse bolj mra\u010dni atmosferi. \/\u2026\/ Izvrsten re\u017eijski prvenec inteligentnega in na\u010ditanega scenarista ponuja tako prvovrstno zna\u010dajsko dramo kot skrajno vznemirljiv suspenz.\u00ab
– Angie Errigo, Empire<\/em><\/p>\n

\u00bbDva obraza januarja<\/strong> – magari Dva obraza Janusa, \u010de smo \u017ee ravno pri razli\u010dnih obrazih iste re\u010di, je romanti\u010dni film noir, v katerem bi vsi radi za\u010deli znova, a jih njihova razredna “usoda” stalno izdaja in vle\u010de nazaj, in atmosferski ube\u017eni blues, ki izgleda tako, kot bi imel Hitchcock v Gr\u010diji za prevajalca Antonionija.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbRomani Patricie Highsmith so tema\u010dni trilerji, polni \u010dlove\u0161kih hib in prevar, za katere nikoli ni jasno, ali bodo uspele ali udarile nazaj po prevarantu. Ne glede na to, kako neodlo\u017eljive so njene knjige, so po njih posneti filmi dobri zgolj, kadar se jih lotijo odli\u010dni re\u017eiserji. In Hossein Amini, scenarist uspe\u0161nic, kot je Vozi!<\/strong>, s svojim re\u017eijskim prvencem prika\u017ee izjemno obvladovanje filma, od zgodbe do podobe. Trojica vrhunskih glavnih igralcev seveda ne razo\u010dara in prepri\u010dljivo potegne gledalca v vse bolj napeto spletko goljufij, pretvarjanj in nezaupanja, subtilno podprto s psihoanaliti\u010dnimi travmami.\u00ab
– Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Dva obraza januarja<\/strong> je dovolj napet, da si prislu\u017ei pridevnik hitchcockovski in da lahko govorimo o najbolj\u0161i priredbi katerega od romanov Highsmithove po Talentiranem gospodu Ripleyju<\/strong>, veliko ve\u010d od tega pa ne. Ljubiteljem trilerjev bi moralo to povsem zadostovati.\u00ab
– Neva Mu\u017ei\u010d, Gremo v kino, RA Slo<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav filmski ustvarjalci pogosto posegajo po njenih romanih, je od zadnje odmevne in omembe vredne upodobitve katerega od teh, Talentiranega gospoda Ripleyja<\/strong>, minilo \u017ee petnajst let. Vsi poznej\u0161i poskusi, z izjemo spregledane Ripleyjeve igre<\/strong> (2002), so bili nevredni avtori\u010dinega imena, \u0161e manj pa pridevnika hitchcockovski. Po dolgem \u010dasu smo do\u010dakali adaptacijo romana Highsmithove, ki si to oznako v veliki meri tudi zaslu\u017ei. Triler Dva obraza januarja<\/strong> (The Two Faces of January<\/strong>), re\u017eijski prvenec za oskarja nominiranega scenarista filmov Let bele golobice, Temno srce<\/strong> in Vo\u017enja<\/strong> Hosseina Aminija \/..\/ je dovolj spretno posnet, da nas posrka v vrtinec strasti, prevar in umorov, k uspehu filma pa veliko pripomore tudi trio odli\u010dnih igralcev.\u00ab
– Klemen \u010cerne, PlanetSiol<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Re\u017eijski prvenec scenarista filma Vozi! je eleganten hitchcockovski psiholo\u0161ki triler, posnet po istoimenskem romanu Patricie Highsmith.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":199110,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8110"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/199110"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8110"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}