{"id":81079,"date":"2025-04-09T08:15:08","date_gmt":"2025-04-09T06:15:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/kustosova-soba\/"},"modified":"2025-04-09T08:17:08","modified_gmt":"2025-04-09T06:17:08","slug":"kustosova-soba","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/kustosova-soba\/","title":{"rendered":"Kustosova soba"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Dokumentarni film Kustosova soba<\/strong> je posve\u010den umetnostnemu zgodovinarju in kustosu Igorju Zabelu (1958\u20132005) in se osredoto\u010da na njegovo delovanje v polju likovne umetnosti od konca osemdesetih do njegove smrti. Skozi film spoznavamo, kako se je v tem prelomnem \u010dasu, na preseku 20. in 21. stoletja, (post)moderne in sodobne umetnosti, lokalnega in mednarodnega umetnostnega prostora, socializma in kapitalizma, Vzhoda in Zahoda, umetnosti in dru\u017ebenega, skozi svoje delo soo\u010dal z velikimi spremembami, konflikti, hkrati pa tudi z mo\u017enostmi novega.<\/p>\n

Film je portret \u010dloveka, ki notranjim protislovjem sveta umetnosti navkljub vztrajno verjame v mo\u010d umetnosti, pa tudi portret \u010dasa in prostora, v katerih je Igor Zabel deloval in ju sooblikoval.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Kot umetnostni zgodovinar in kustos Moderne galerije v Ljubljani je Zabel pomembno prispeval k ustrezni zgodovinski umestitvi umetni\u0161kih pojavov, kot so zgodovinske avantgarde (Tank!<\/em>, 1998) in neoavantgarde (OHO: Retrospektiva<\/em>, 1994), pa tudi sodobne umetni\u0161ke prakse. V slovenskem prostoru je bil eden klju\u010dnih umetnostnih zgodovinarjev za opredelitev sodobne umetnosti kot specifi\u010dne umetni\u0161ke prakse ter pomemben akter pri njenem uveljavljanju, tudi v mednarodnem kontekstu (Manifesta 3<\/em>). Ob tem je bil vseskozi oster premi\u0161ljevalec pogojev, v katerih je sodobna umetnost vznikala.<\/p>\n

Igor Zabel je v svojem delu vseskozi poudarjal pomen konteksta; tako tudi film kontekstualizira njegovo delovanje \u2013 od spreminjajo\u010dega se geopoliti\u010dnega konteksta in pospe\u0161ene globalizacije do spremenljivega institucionalnega okvira umetni\u0161ke produkcije, vklju\u010dno z vlogo kustosa.<\/p>\n

Skozi dokumentarec spoznavamo njegovo pojmovanje vloge kustosa oz. kuratorja, njegove klju\u010dne razstavne projekte in njihova ozadja, njegove intervencije v slovensko umetnostno zgodovino, literarno delo in besedila, s katerimi je pomembno sooblikoval refleksijo o razmerju med (nekdanjima) Vzhodom in Zahodom, kot se je po padcu Berlinskega zidu manifestiralo v polju umetnosti.<\/p>\n

V svojem teoretskem in kuratorskem delu se je zavzemal za poglobljeno obravnavo tistih politi\u010dnih in dru\u017ebenih podstruj, ki lahko pripomorejo k bolj\u0161emu razumevanju umetnosti, hkrati pa vztrajal pri zmo\u017enosti umetnosti, da razpira te iste podstati, ki jo tako pomembno dolo\u010dajo. Njegov interes za raziskavo kompleksnega razmerja med dru\u017ebenim in umetni\u0161kim je tudi izhodi\u0161\u010de razstave Individualni sistemi<\/em>, ki jo je pripravil za 50. mednarodni Bene\u0161ki bienale (2003) in ga je inavgurirala kot mednarodno kuratorsko referenco.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKo je Igor Zabel leta 2005 umrl, sem bil v tujini. Odprl sem ra\u010dunalnik in na portalu zagledal njegovo \u010drno-belo fotografijo. Njegova nenadna in nenavadna smrt je odmevala med vsemi nami, ki se ukvarjamo z umetnostjo. To ni samo film o Igorju Zabelu, ampak tudi film o \u010dasu,\u00a0ki je prinesel bistvene premike\u00a0v razumevanju in vrednotenju umetnosti v kontekstu\u00a0velikih dru\u017ebenih in politi\u010dnih sprememb. Poleg refleksije o Zabelovi zapu\u0161\u010dini so v\u00a0filmu zbrani pomembni dokumenti, ki pri\u010dajo o tem, kako se je rojevala in vzpostavljala sodobna umetnost pri nas in v vzhodni Evropi.\u00ab
– Damjan Kozole<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Damjan Kozole se je rodil leta 1964 v Bre\u017eicah. Kot re\u017eiser in scenarist se je podpisal pod celove\u010derne igrane filme Usodni telefon<\/strong> (1987), Remington<\/strong> (1988), Stereotip<\/strong> (1997), Porno film<\/strong> (2000), Rezervni deli<\/strong> (2003), Delo osvobaja<\/strong> (2005), Za vedno <\/strong>(2008), Slovenka<\/strong> (2009) in No\u010dno \u017eivljenje<\/strong> (2016) ter dokumentarna celove\u010derca Rojevanje Leara<\/strong> (1993) in Dolge po\u010ditnice<\/strong> (2012).<\/p>\n

Njegovi filmi so prejeli \u0161tevilne nagrade in nominacije. Rezervni deli<\/strong> so bili nominirani za berlinskega zlatega medveda, revija Sight & Sound<\/em> pa jih je leta 2008 uvrstila med deset najpomembnej\u0161ih filmov nove Evrope. Za No\u010dno \u017eivljenje<\/strong> je Kozole prejel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo v Karlovih Varih in \u0161tiri vesne na Festivalu slovenskega filma. V Portoro\u017eu je bil istega leta za najbolj\u0161i dokumentarec razgla\u0161en njegov kratki film Meje<\/strong>. Damjan Kozole je \u010dlan Evropske filmske akademije in dobitnik \u017dupan\u010di\u010deve nagrade, ki jo mesto Ljubljana podeljuje za izjemne dose\u017eke v umetnosti in kulturi.<\/p>\n

\u00bbVse to me spomni na dictum italijanskega filmarja Piera Paola Pasolinija: \u00bbSmrt izvr\u0161i ble\u0161\u010de\u010do monta\u017eo na\u0161ega \u017eivljenja.\u00ab Kar je ponazoril s primerom po\u0161tenjaka, ki do svojega \u0161estdesetega leta ne stori ni\u010d pregre\u0161nega ali kriminalnega, potem pa se nenadoma hudo pregre\u0161i. \u00bbTak\u0161no dejanje modificira vsa njegova pretekla dejanja in ga prika\u017ee v druga\u010dni lu\u010di, kot smo ga videli.\u00ab Dokler ne umre\u0161, ne more biti nih\u010de prepri\u010dan, da te zares pozna. \u0160ele ko umre\u0161, ne more\u0161 ve\u010d gre\u0161iti, zato je \u0161ele smrt ta, ki zmontira tvoje \u017eivljenje. \u0160ele ko umre\u0161, postane tvoje \u017eivljenje nazorno – vse, kar je nepomembno in nepotrebno, odpade. Smrt izbira pomembne trenutke \u017eivljenja, ki se ne morejo ve\u010d spremeniti, s \u010dimer iz na\u0161e \u201c neskon\u010dne , nestabilne in negotove sedanjosti\u201d ustvari \u00bbsvetlo, \u010dvrsto, zanesljivo preteklost\u00ab. ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dokumentarni film je posve\u010den umetnostnemu zgodovinarju in kustosu Igorju Zabelu (1958\u20132005) in se osredoto\u010da na njegovo delovanje v polju likovne umetnosti od konca osemdesetih do njegove smrti.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":83076,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/81079"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/83076"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=81079"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}