{"id":8100,"date":"2020-01-03T13:11:58","date_gmt":"2020-01-03T12:11:58","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/jimmyjev-dom\/"},"modified":"2020-01-03T13:42:52","modified_gmt":"2020-01-03T12:42:52","slug":"jimmyjev-dom","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/jimmyjev-dom\/","title":{"rendered":"Jimmyjev dom"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Leta 1921, na pragu irske dr\u017eavljanske vojne, je Jimmy Gralton na pode\u017eelju zgradil kulturni dom, kamor so prihajali mladi, da bi se u\u010dili, razpravljali, sanjali, predvsem pa plesali in se zabavali. Medtem ko je priljubljenost zbirali\u0161\u010da nara\u0161\u010dala, je njegov socialisti\u010dni in svobodomiselni sloves pritegnil pozornost cerkve in politikov, ki so Jimmyja prisilili, da je zaprl dvorano in zapustil dr\u017eavo.<\/p>\n

Deset let kasneje, na vrhuncu gospodarske krize, se Jimmy iz Zdru\u017eenih dr\u017eav vrne v doma\u010do vas, da bi materi pomagal skrbeti za dru\u017einsko kmetijo. Kulturni center, zapu\u0161\u010den in prazen, kljub pro\u0161njam lokalne mladine ostaja zaprt. A bolj ko se Jimmy vklju\u010duje v skupnost in bolj ko opazuje rev\u0161\u010dino in nara\u0161\u010dajo\u010de kulturno zatiranje, bolj se v njem prebuja duh voditelja in aktivista. Odlo\u010di se, da bo ponovno odprl dom.<\/p>\n

Ken Loach se v svojem domnevno zadnjem velikem projektu \u2013 \u017eivahnem, posko\u010dnem in upanja polnem Jimmyjevem domu<\/strong> \u2013 poklanja svobodomiselnemu duhu, ki ga je na Irskem tridesetih let utele\u0161al politi\u010dni aktivist Jimmy Gralton, predvsem pa nas spomni na to, da v kriznih \u010dasih ne smemo pozabiti na ples, smeh in dobro voljo.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbZgodba zdru\u017euje \u0161tevilne teme. Zavra\u010da idejo, da so levi\u010darji zagrenjeni, da vzbujajo malodu\u0161je in da so proti zabavi in u\u017eitku. Govori tudi o tem, kako organizirana religija sklepa zavezni\u0161tvo s tistimi, ki imajo v rokah ekonomsko mo\u010d, kako se nad ljudmi izvaja nadzor in kako je represija pogosto predstavljena kot nekaj dobrega, moralnega ali duhovnega. \/\u2026\/ V\u0161e\u010d mi je bila tudi misel, da je svoboda izra\u017eanja pravzaprav nekaj veselega in osvobajajo\u010dega. Ljudje pogosto govorijo o osvoboditvi samo v ekonomskem smislu, v resnici pa je treba osvoboditi lastno domi\u0161ljijo in duha\u00a0\u2013 a to je zelo te\u017eko, kadar vlada ekonomsko zatiranje. \/\u2026\/ Leta 1929 se je zgodil zlom newyor\u0161ke borze, ki mu je sledilo desetletje gospodarske krize in mno\u017ei\u010dne brezposelnosti. \u017divimo v podobnem \u010dasu. \/\u2026\/ Govorijo nam, da ni alternative, da se moramo sprijazniti z mno\u017ei\u010dno brezposelnostjo, z uni\u010devanjem okolja in z velikansko razliko med bogatimi in revnimi. To je absurdno. Tu smo z vsemi svojimi talenti in delovno sposobnostjo in zmo\u017enostjo, da re\u0161imo karkoli. \/\u2026\/ Tisti, ki so na oblasti, bi radi prikrili dolo\u010dena dejstva in uti\u0161ali vse, ki razmi\u0161ljajo druga\u010de. Omogo\u010diti moramo prostor za odpadnike in pustiti, da se jih sli\u0161i. V Evropi \u017eivimo pod \u017eelezno vladavino ultra-liberalizma, multinacionalke imajo pod nadzorom prakti\u010dno vse. \u010ce bi Jimmy Gralton \u017eivel v dana\u0161njem \u010dasu, bi se temu uprl.\u00ab
– Ken Loach<\/p>\n

\u00bbMislim, da potrebujemo Jimmyjev dom domi\u0161ljije, \u010de ho\u010demo biti dr\u017eavljani \u2013 pa naj bo materialen, virtualen ali kombinacija obeh; varen prostor, kjer se bomo lahko sre\u010devali, razmi\u0161ljali, debatirali, poslu\u0161ali, se u\u010dili, organizirali in analizirali svet okoli nas, pa tudi raziskovali, kako je mo\u010d porazdeljena v na\u0161em vsakdanjem \u017eivljenju. In \u010de \u017eelimo, da na\u0161 upor traja, pri tem potrebujemo kan\u010dek vznemirjenja in prijateljstvo.\u00ab
– Paul Laverty<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Ken Loach (1936, Nuneaton) se je na Oxfordski univerzi, kjer je \u0161tudiral pravo, prvi\u010d sre\u010dal z gledali\u0161kim delom. Filmsko pot je za\u010del leta 1963 kot pomo\u010dnik re\u017eije pri BBC. O avtorjevi ob\u010dutljivosti za pere\u010da socialna vpra\u0161anja\u00a0ter nagnjenosti k socialnemu realizmu\u00a0in naturalisti\u010dnemu stilu pri\u010da \u017ee prva iz serije televizijskih dram The Wednesday Play<\/strong> z naslovom Cathy Come Home <\/strong>(1966). Vpliv Loachevih del, ki so nastajala v okviru mre\u017ee BBC, je v umetni\u0161kem in dru\u017ebenem pogledu neizmeren. Sledili sta prvi filmski produkciji Poor Cow<\/strong> (1967) in Kes<\/strong> (1969). \u010ceprav je mednarodni javnosti znan v prvi vrsti kot re\u017eiser celove\u010dernih igranih filmov, pa se je Loach \u0161e nadaljnji dve desetletji vra\u010dal k televizijskemu delu. Odlo\u010dilen preboj mu je prinesel film Sodrga<\/strong> (Riff-Raff<\/strong>, 1990), naturalisti\u010dni portret sodobne Britanije, za katerega je prejel nagrado Evropske filmske akademije za najbolj\u0161i film. \u017de leta 1995 je isto nagrado prejelo \u0161e avtorjevo delo De\u017eela in\u00a0svoboda<\/strong> (Land and Freedom<\/strong>) na temo \u0161panske dr\u017eavljanske vojne. Film Veter, ki trese je\u010dmen <\/strong>(The Wind That Shakes the Barley<\/strong>) je bil leta 2006 nagrajen s cansko zlato palmo. V Kinodvoru smo si nazadnje lahko ogledali komi\u010dno dramo I\u0161\u010de se Eric<\/strong> (Looking for Eric<\/strong>, 2009), zarotni\u0161ki triler Irska pot<\/strong> (Route Irish<\/strong>, 2010), komedijo Angelski dele\u017e <\/strong>(The Angels’ Share<\/strong>, 2012<\/strong>) in dokumentarec Duh leta ’45 <\/strong>(The Spirit of ’45<\/strong>, 2013). Z Jimmyjevim domom<\/strong> se je Loach letos \u017ee dvanajsti\u010d potegoval za cansko zlato palmo.<\/p>\n

Loachevi filmi so po\u017eeli \u0161tevilne lovorike najpresti\u017enej\u0161ih mednarodnih filmskih festivalov in doma\u010de nagrade BAFTA, leta 2009 pa je re\u017eiser prejel nagrado Evropske filmske akademije za \u017eivljenjsko delo. Avtorjeva dela so \u010dustveno neposredna, aktualna in anga\u017eirana. Kljub pretanjenemu \u010dutu za socialno ter politi\u010dno realnost pa je tisto, kar poganja kri po \u017eilah Loachevih filmov, neuklonljivi \u010dlove\u0161ki duh.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbJimmyjev dom<\/strong> je eden najbolj vedrih in optimisti\u010dnih filmov v Loachevi karieri. Vsebuje nekaj zna\u010dilnih mra\u010dnih elementov \u2013 dru\u017eine, ki jih iz domov iz\u017eenejo brezvestni posestniki, dru\u017ebena nasprotja, deportacije, dru\u017einsko nasilje \u2013, kljub temu pa razkriva vero starega re\u017eiserja v sposobnost mlade generacije, da popravi napake svojih star\u0161ev.\u00ab
– Geoffrey Macnab, The Independent<\/em><\/p>\n

\u00bbNajnovej\u0161a aktivisti\u010dna drama staroste britanskega politi\u010dnega filma je odkrit portret ideolo\u0161ke vojne na Irskem v tridesetih letih. \/\u2026\/ Ken Loach je iz sramotne epizode v sodobni zgodovini Irske \u2013 deportacije brez sojenja, ki jo je leta 1933 do\u017eivel eden njenih dr\u017eavljanov James Gralton \u2013 ustvaril presenetljivo o\u010darljiv in topel film. V svojem \u0161tiriindvajsetem igranem celove\u010dercu, nekak\u0161nem tematskem nadaljevanju v Cannesu nagrajenega Vetra, ki trese je\u010dmen<\/strong>, se aktivisti\u010dni re\u017eiser dotakne znanih tem osebne svobode, institucionalnega zatiranja in mo\u010di skupinske organizacije, tokrat prepojenih z ne\u017eno romantiko, ki privzdigne razpolo\u017eenje, ne da bi pri tem razvrednotila pomen snovi.\u00ab
– Scott Foundas, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ \u010deprav ga privla\u010dijo resne teme z zgodovinsko te\u017eo, zna Ken Loach pri\u010darati \u010disto filmsko zabavo \u2013 posebno z nedavnimi komedijami, kakr\u0161ni sta I\u0161\u010de se Eric<\/strong> in Angelski dele\u017e<\/strong> \u2013 ne da bi pri tem \u017ertvoval njihovo kredibilnost in inteligenco. Loach pri 77-ih ni izgubil ob\u010dutka za to ravnovesje, kar dokazuje o\u010darljiva kostumska drama Jimmyjev dom<\/strong>.\u00ab
– Eric Kohn, indieWIRE<\/em><\/p>\n

\u00bbLoacha tako kot pri Vetru, ki trese je\u010dmen<\/strong> zanima, kako irska dru\u017eba ob nastopu neodvisnosti od britanske nadvlade v dvajsetih letih ni uspela zavrniti konservativnih sil. Ustvaril je tragikomi\u010den kostumski film, ki osvetli absurdnosti dr\u017eavne in verske represije, obenem pa pozdravi zbiranje, diskutiranje in zabavo v imenu vi\u0161jega cilja. \/\u2026\/ neobi\u010dajna zgodba, povedana na slikovit in inteligenten na\u010din, v gledalcu pusti vznemirljiv ob\u010dutek veselja, nepravi\u010dnosti in upanja. Pogre\u0161ali ga bomo.\u00ab
– Dave Calhoun, Time Out London<\/em><\/p>\n

\u00bbSocialen, militanten in politi\u010den \u2013 najnovej\u0161i film Kena Loacha je dovr\u0161ena zgodovinska drama, ki bo zadovoljila \u0161iroko ob\u010dinstvo. \/\u2026\/ 77-letni Loach pravi, da je utrujen, pa vendar je ustvaril dinami\u010den in \u017eivahen film, ki kljub kompleksnosti tem, s katerimi se spopada, daje vtis, da je narejen brez posebnega napora.\u00ab
– Domenico La Porta, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbLoach je ustvaril razko\u0161no kostumsko dramo s prelepo fotografijo Robbieja Ryana, polno skupinskih prizorov, v katerih se \u0161tevilni lokalni prebivalci, oble\u010deni v \u010dudovita obla\u010dila iz tvida, puloverje in \u017eenske obleke, s starinskimi kolesi in vozovi z oslovsko vprego vozijo po zelenih gri\u010dih in mo\u010dvirnatih dolinah ter veselo ple\u0161ejo. Vse je videti \u010dudovito; sanje o Irski, kakr\u0161na je bila neko\u010d.\u00ab
– David Sexton, London Evening Standard<\/em><\/p>\n

\u00bbJimmyjev dom<\/strong> je glorifikacija, glorifikacija \u0161e ene levi\u010darske fiksacije, glorifikacija ustanove, ki je izginila: glorifikacija narodnega doma, v katerem so se proletarci neko\u010d dru\u017eili, stikali, dotikali in spoznavali. Tu so plesali in debatirali, tu so odkrivali skupne interese in tu so postajali skupnost. \/..\/ Oblasti od cerkvenih o\u010detov do policije in zemlji\u0161ke gospode dobijo ob\u010dutek, da izgubljajo avtoriteto in kontrolo nad delavskim razredom, obenem pa jih moti to, da delavski razred, ki je bil \u0161e v\u010deraj depresiven in stati\u010den, na lepem u\u017eiva. Veselja\u010di, giblje se, povezuje, \u017eivi, svobodno in komunsko, onstran dogem in strahu. Toda v o\u010deh kapitala ni ni\u010d huj\u0161ega od delavcev, ki u\u017eivajo. Kapital je vendar ta, ki naj bi u\u017eival! Kapital je ta, ki naj bi upravljal z delavci in njihovimi \u017eivljenji! \u010ce delavci u\u017eivajo, pomeni, da jih je treba \u0161e bolj priviti, \u0161e bolj stisniti, \u0161e bolj izkoristiti. U\u017eitek je alternativa dru\u017ebi, v kateri \u017eivijo. U\u017eitek je polemika s statusom quo. U\u017eitek je oporekanje dru\u017ebenemu redu. V u\u017eitku so mo\u010d, ogenj, akcija, revolucija.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbKljub svoji aktualnosti je Jimmyjev dom<\/strong> posnet v maniri razmeroma konvencionalne kostumske drame, v kateri lahko vendarle bele\u017eimo predvsem dva izstopajo\u010da slogovna vdora. Prvi je uvodna sekvenca sestavljena iz dokumentarnih \u010drno-belih posnetkov z ulic New Yorka v \u010dasu velike depresije, drugi pa je sekvenca policijskih zasli\u0161evanj Jimmyjevih prijateljev po njegovem izginotju. V slednji se kamera za nekaj trenutkov osvobodi poprej\u0161nje stati\u010dnosti in nasilne prizore posname kar iz roke, treso\u010de in na popolnoma dokumentarni na\u010din. To naenkrat resonira pretresljivo sodobno ter v spomin prikli\u010de znane podobe policijskega nasilja \u0161tevilnih dana\u0161njih protestov. Vzporednice s trenutno dru\u017ebeno realnostjo so jasne, Loacheva jeza tudi, filmu pa vendarle s presunljivo eleganco uspe ohranjati duhovito lahkotnost, s katero hkrati slavi \u010dlove\u0161ko igrivo naravo in ustvarjalnost, obenem pa obsoja vsakr\u0161no zatiranje, ki je v rokah nosilcev mo\u010di pogosto zakrinkano z retoriko vi\u0161je morale in domnevno dobronamernih ciljev. Skratka, Ken Loach je znova posnel film, ki lahko nagovarja \u0161iroko ob\u010dinstvo in je ob tem lucidno aktivisti\u010den.\u00ab
– Matev\u017e Jerman, Gremo v kino, RA Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbDokler \u0161e gre za “dvoboj” med o\u017eivljenim duhom lokalnega kolektiva in instanco, ki zahteva njegovo mrtvilo, je Loach do \u017eupnika \u0161e prizanesljiv, ko pa pose\u017eejo \u0161e posvetne oblasti (zemljeposestniki) in postane represija fizi\u010dna, izgine tudi vsa duhovitost. Toda prizori represije so sestavni del obujanja “levih duhov”: represija nazadnje dose\u017ee svoje, Jimmy je izgnan, vendar z njim ni pregnan tudi “levi duh”, kot pri\u010da prizor s skupino iz kulturnega doma. In \u010de ta Loachev film deluje tako vedro in optimisti\u010dno, mar ne zato, ker verjame v o\u017eivljanje “levih duhov”?
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbLoach je tako ponovno zvaril \u010dudovito, na trenutke tudi liri\u010dno delo, ki ga vseskozi pre\u017eema za njegov filmski opus tako zna\u010dilni topli humanizem. S Paulom Lavertyjem, ki je od Carline pesmi<\/strong> (Carla’s Song<\/strong>, 1996) njegov redni scenaristi\u010dni sodelavec, sta skozi tematiziranje razlogov za Jimmyjev izgon, raz\u010dlembe njegovega odnosa do nekaterih strank na politi\u010dni levici ter vpogleda v razvoj Jimmyjevega konflikta z nosilci ekonomske mo\u010di in s Cerkvijo\u00a0 \/..\/ \u00a0gledalcu tudi tokrat ponudila kompleksno sliko dru\u017ebenopoliti\u010dne realnosti dobe, v katero je ume\u0161\u010dena njuna pripoved (Irska v letih po dr\u017eavljanski vojni). In ne nazadnje: v Jimmyjevem zavzemanju za to, da bi mladi populaciji zagotovil prostor za dru\u017eenje, zabavo in izobra\u017eevanje, s tem pa tudi mo\u017enost za izgradnjo dru\u017ebenega okolja, ki bo imelo posluh za njihova prizadevanja in njihove te\u017enje, se ponovno udejanji tisti, za njegova dela tako zna\u010dilni antagonizem med posameznikom kot nosilcem naprednih idej na eni strani in reakcionarnimi ali vsaj konservativnimi institucijami, ki se borijo za ohranitev ute\u010denega dru\u017ebenega reda, na drugi.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ken Loach se v svojem domnevno zadnjem velikem projektu \u2013 \u017eivahnem, posko\u010dnem in upanja polnem Jimmyjevem domu \u2013 poklanja svobodomiselnemu duhu, ki ga je na Irskem tridesetih let utele\u0161al politi\u010dni aktivist Jimmy Gralton, predvsem pa nas spomni na to, da v kriznih \u010dasih ne smemo pozabiti na ples, smeh in dobro voljo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8101,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8100"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8101"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8100"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}