{"id":8092,"date":"2020-01-03T13:12:10","date_gmt":"2020-01-03T12:12:10","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/kongres\/"},"modified":"2020-01-03T13:42:51","modified_gmt":"2020-01-03T12:42:51","slug":"kongres","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/kongres\/","title":{"rendered":"Kongres"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Robin Wright, neko\u010d obetavna hollywoodska igralka in mati dveh otrok, nekega dne dobi nepri\u010dakovano ponudbo: studio Miramount ho\u010de kupiti njeno filmsko identiteto. \u010ceprav se le nerada odre\u010de nadzoru nad svojo javno podobo, jo njen agent nazadnje prepri\u010da, da sprejme faustovsko pogodbo: Miramount bo prevzel ekskluzivno lastni\u0161tvo nad likom, znanim pod imenom Robin Wright, in dobil pravico, da jo brez omejitev reproducira v svojih filmih kot ra\u010dunalni\u0161ko generiran 3D lik. Robin bo v zameno prejela veliko vsoto denarja, vendar se mora popolnoma umakniti iz javnega \u017eivljenja in ne sme nikoli ve\u010d igrati.
Po izteku pogodbe dvajset let kasneje je Robin povabljena na skrivnosten futurolo\u0161ki kongres v strogo varovani ‘animirani coni’.<\/p>\n

V distopi\u010dni Hollywood ume\u0161\u010dena priredba kultne znanstvenofantasti\u010dne satire Stanis\u0142awa Lema spaja klasi\u010dne \u017eanrske teme identitete, resni\u010dnosti in percepcije s komentarjem o prihodnosti filmske industrije. Ambiciozno me\u0161anico kvazidokumentarnih sekvenc, v katerih Robin Wright odigra samo sebe, in psihedeli\u010dne animacije, je posnel za oskarja nominirani re\u017eiser Val\u010dka z Ba\u0161irjem<\/strong>.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Legendarni poljski pisec znanstvene fantastike Stanis\u0142aw Lem je pri nas znan predvsem kot avtor romana Solaris<\/em>, ki ga je leta 1972 na filmsko platno prenesel Andrej Tarkovski. V sloven\u0161\u010dini so iz\u0161la \u0161e naslednja Lemova dela: Magellanov oblak, Eden<\/em>, Nepremagljiva<\/em>, Zvezdni dnevniki Ijona Tihega<\/em>, Zgodbe o pilotu Pirxu<\/em> in Seneni nahod<\/em>.<\/p>\n

V animiranem delu filma se re\u017eiser pokloni bratoma Fleischer, ki sta v tridesetih letih ustvarila klasike, kakr\u0161ne so Popaj<\/strong>, Betty Boop<\/strong> in Superman<\/strong>.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbV post-avatarskem obdobju se mora vsak filmski ustvarjalec soo\u010diti z vpra\u0161anjem, ali lahko igralce iz mesa in krvi, ki so burili na\u0161o domi\u0161ljijo od otro\u0161tva, nadomestijo ra\u010dunalni\u0161ko generirane 3D podobe. Ali lahko ti ra\u010dunalni\u0161ko ustvarjeni liki v nas vzbudijo vznemirjenje in navdu\u0161enje in ali je to sploh pomembno? Film Kongres<\/strong> odpelje 3D ra\u010dunalni\u0161ke podobe en korak naprej ter jih razvije v kemi\u010dno formulo, ki jo odjemalec zau\u017eije s pomo\u010djo tablet. Tako v svoji glavi zbere filme, ki jih je od nekdaj \u017eelel videti, uprizori svoje fantazije, v glavne vloge pa postavi svoje najljub\u0161e igralce. V tem svetu ljubljeni gledali\u0161ki in filmski igralci postanejo pozabljene relikvije brez smisla in vsebine. In kam gredo potem, ko prodajo svojo du\u0161o in identiteto studijskemu hudi\u010du? V Kongresu<\/strong> v kvazidokumentarnih igranih sekvencah spremljamo eno takih igralk, ko podpi\u0161e pogodbo in proda identiteto studiu, nato pa v preidemo v animirani svet, ki opisuje njena bridka do\u017eivetja do trenutka, ko jo studio spremeni v kemijsko formulo. Samo hipnoti\u010dna kombinacija animacije \u2013 s \u010dudovito svobodo, ki jo ta podeljuje filmski interpretaciji \u2013 in kvazidokumenarnih igranih prizorov lahko ponazori prehod \u010dlove\u0161kega uma iz psihokemi\u010dnega sveta v varljivo resni\u010dnost.\u00a0Kongres<\/strong> je v prvi vrsti futuristi\u010dna fantazija, hkrati pa klic na pomo\u010d ter glasen krik nostalgije za filmi, kakr\u0161ni so bili v\u010dasih \u2013 filmi, ki jih poznamo in imamo radi. \/\u2026\/ Vedno sem imel ob\u010dutek, da \u017eivimo v vzporednih svetovih; v enem obstajamo v realnem \u010dasu, drugi pa je svet, v katerega nas odpelje domi\u0161ljija \u2013 pa naj bo to pod na\u0161im nadzorom ali pa ne. Oba svetova zdru\u017eiti v eno je zame eden najpomembnej\u0161ih ciljev filmskega ustvarjalca. \/\u2026\/ Ko vstopi\u0161 v film, osvobodi\u0161 svojega duha in se prepusti\u0161 temu, kar vidi\u0161 na platnu. Takrat nisi ve\u010d razdvojen. Si na potovanju. Tvoj um je popolnoma lo\u010den od realnega \u010dasa in edini \u010das, ki zate obstaja, je \u010das filma.\u00ab
– Ari Folman, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Ari Folman se je rodil leta 1962 v Haifi v Izraelu. Celove\u010derni igrani prvenec Saint Clara <\/strong>(1996) mu je prinesel sedem nagrad Izraelske akademije ter nagrado ob\u010dinstva v sekciji Panorama na Berlinskem filmskem festivalu. Leta 2008 se je v animiranem avtobiografskem dokumentarcu Val\u010dek z Ba\u0161irjem<\/strong> podal v iskanje resnice o \u010dasu, ki ga je pre\u017eivel kot izraelski vojak v prvi libanonski vojni v zgodnjih osemdesetih. Film, ki je bil premierno prikazan na festivalu v Cannesu, je poleg \u0161tevilnih drugih nagrad prejel zlati globus in cezarja ter nominacijo za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. Folmanov naslednji projekt je animirana priredba Dnevnika Ane Frank<\/em>.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\u010ceprav po vsebinski plati radikalno druga\u010den od politi\u010dnega dokumentarca, ki ga je posnel pred tem, si Folmanov primerek znanstvenofantasti\u010dne ekscentri\u010dnosti z njim deli podobno drzen slogovni pristop. Kot \u017ego\u010da satira na industrijo je fascinanten; kot primer formalnega eksperimenta je ni\u010d manj kot osupljiv.\u00ab
– Michael Blyth, BFI Londonski filmski festival<\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ sprva se zdi, da gre za silovit napad na hollywoodski sistem, a film se kmalu razvije v eksistencialni portret prihodnosti kot halucinatori\u010dnih, barvitih, z drogami induciranih nebes \u2013 pod droge beri vse od religioznih in modnih ideologij do \u0161ovbiznis traparij \u2013, v katera se bo na begu pred neznosno realnostjo svojih \u017eivljenj zatekla velika ve\u010dina \u010dlove\u0161tva.\u00ab
– Dan Fainaru, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb’Genialen dizajner na tripu.’ S temi besedami neki lik opi\u0161e futuristi\u010dni animirani svet Folmanovega Kongresa<\/strong>, v katerem smo pri\u010da eni najbolj osupljivih uporab medija v dolgem \u010dasu. Besede ne morejo opisati preobilja \u010duda\u0161kih vizualij, ki naseljujejo ta ambiciozni drugi celove\u010derec \/\u2026\/, a to je le del\u010dek ve\u010dje zgodbe. Folmanov fascinantni projekt preraste v ostro obto\u017ebo neprestane komodifikacije mainstream<\/em> kulture. \/\u2026\/ Smo \u017ee kdaj videli film, ki bi tako silovito napadel hollywoodske strukture mo\u010di? \/\u2026\/ Komercializma se loti z absurdno in za lase privle\u010deno premiso, prikazano v svetli paleti del Ralpha Bakshija in z vro\u010di\u010dnim nadrealizmom, ki spominja na Golo kosilo<\/strong> (Naked Lunch<\/strong>). Pa vendar gre za popolnoma izviren in docela presenetljiv spoj preobilice \u010dutnih vtisov in liberalne filozofije, ki bo v enaki meri begal in provociral. \/\u2026\/ ‘Filmi so zastareli, ostanki zadnjega tiso\u010dletja,’ meni po\u0161astni \u0161ef Miramounta. Folman v odgovor na to mra\u010dno izjavo ponudi ta spektakularni dose\u017eek, odo \u010dude\u017eem filmske invencije.\u00ab
– Eric Kohn, indieWIRE<\/em><\/p>\n

\u00bbRobin Wright <\/strong>postre\u017ee z najbolj\u0161im nastopom v svoji karieri, ko odigra (nekaj razli\u010dic) same sebe v psihedeli\u010dnem, ve\u010dinoma animiranem nizu pokrajin in scenarijev, ki hkrati alegorizirajo in zastrejo na\u0161 zelo realen odnos do mitopoeti\u010dnega sveta filma (iz katerega se pri\u010dujo\u010de delo napaja z neutrudnim postmodernisti\u010dnim navdu\u0161enjem) ter interneta.\u00ab
– Anton Bitel, Sight and Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ izjemen in zelo ganljiv film, ki obstaja nekje v coni somraka med eksistencialnimi ugankami Charlieja Kaufmana in psihedeli\u010dnimi \u010dude\u017ei Hayaa Miyazakija.\u00ab
– Damon Wise, Empire<\/em><\/p>\n

\u00bbIn ko se Robin Wright 20 let kasneje znajde na \u201cFuturisti\u010dnem kongresu\u201d v Abraham Cityju, v halucinantni animirani utopiji, v kateri mrgoli digitalnih igralcev, korifej, ki so svoja telesa prodale prihodnosti filma (od Michaela Jacksona do Jezusa Kristusa), je to le prilo\u017enost, da Ari Folman, avtor sijajno stra\u0161nega Val\u010dka z Ba\u0161irjem<\/strong>, zaokro\u017ei svoje poante o digitalizaciji \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje, komodifikaciji ljudi, narcizmu spletne \u201ckreativnosti\u201d, izgubi telesa, omejenosti vlog, izginjanju individualnosti, instant slavi, primatu imid\u017ea in ne\u010dlove\u0161kosti sodobnih tehnologij, toda Kongres<\/strong> je vendarle cinefilski: tehnologija si bo podredila vse, razen filma, ki si bo \u2013 pa\u010d kot vedno \u2013 podredil tehnologijo. Film bo pre\u017eivel tudi konec \u010dloveka, konec filozofije in konec umetnosti \u2013 in konec sveta. Smrt mu \u017ee od nekdaj lepo pristoji. \u0160e celo konec filma bo izgledal kot film, magari le kot stara risanka.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav je dialog v\u010dasih preve\u010d intelektualno stiliziran in je postavitev oseb preve\u010d \u00a0odrska, to ne odvzame skoraj ni\u010d \u010dara tej nenavadni me\u0161anici igranega filma in animacije. Re\u017eiser Ari Folman se poigrava z motivi izmakljivosti identitete, terorizma, \u017eelje po \u017eivljenju v nebesih, hommagea in \u0161e \u010desa film ob\u010dasno spominja na atmosfero Twin Peaksa, razgali idejo zvezdni\u0161tva, obenem pa \u010drnim sporo\u010dilom projicira dana\u0161nje trende. Pri vsem tem uspe predstaviti animacijo samo v najlep\u0161i mo\u017eni in popolnoma nebrdzani domi\u0161ljijski lu\u010di.\u00ab
– Peter Zupanc, TV Okno<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V distopi\u010dni Hollywood ume\u0161\u010dena priredba kultne znanstvenofantasti\u010dne satire Stanis\u0142awa Lema spaja klasi\u010dne \u017eanrske teme identitete, resni\u010dnosti in percepcije s komentarjem o prihodnosti filmske industrije. Ambiciozno me\u0161anico kvazidokumentarnih sekvenc, v katerih Robin Wright odigra samo sebe, in psihedeli\u010dne animacije, je posnel za oskarja nominirani re\u017eiser Val\u010dka z Ba\u0161irjem.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8093,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8092"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8093"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8092"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}