{"id":8076,"date":"2020-07-31T13:13:09","date_gmt":"2020-07-31T11:13:09","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/joe\/"},"modified":"2020-07-31T13:32:08","modified_gmt":"2020-07-31T11:32:08","slug":"joe","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/joe\/","title":{"rendered":"Joe"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Joe, biv\u0161i kaznjenec iz majhnega mesta na ameri\u0161kem jugu, se sku\u0161a izogniti te\u017eavam in \u017eiveti preprosto \u017eivljenje. Podnevi dela kot vodja ekipe ‘zastrupljevalcev dreves’ za veliko gozdarsko podjetje, no\u010di pa pre\u017eivlja v gostilni ali lokalnem bordelu. Nekega dne mu pot prekri\u017ea petnajstletni Gary, ki je s svojim nasilnim, alkoholu vdanim o\u010detom maloprej prispel v mesto in obupano i\u0161\u010de delo. Joe fantu ponudi prilo\u017enost, ki je sam nikoli ni imel, in med njima se splete neobi\u010dajno zavezni\u0161tvo.<\/p>\n

S to avtenti\u010dno zgodbo o iskanju odre\u0161itve, ume\u0161\u010deno v mra\u010dno in brutalno ozra\u010dje ameri\u0161kega juga, se Nicolas Cage uspe\u0161no vra\u010da k svojim neodvisnim koreninam.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Larry Brown, imenovan tudi \u00bbthe king of grit-lit\u00ab, je eden najvidnej\u0161ih sodobnih predstavnikov mra\u010dne literarne tradicije ameri\u0161kega juga, ki sega od Williama Faulknerja in Flannery O\u2019Conner do Cormaca McCarthyja, Harryja Crewsa, Barryja Hannaha, Williama Gaya in Toma Franklina.<\/p>\n

Igralsko zasedbo v filmu sestavlja me\u0161anica profesionalnih in neprofesionalnih igralcev. V vlogi Tyejevega o\u010deta nastopi brezdomec Gary Poulter, ki ga je re\u017eiser na\u0161el na ulici v Austinu v Teksasu. Poulter, \u010digar nastop je navdu\u0161il \u0161tevilne kritike, je umrl kmalu po zaklju\u010dku snemanja.<\/p>\n

Sedemnajstletni Tye Sheridan, vzhajajo\u010da zvezda ameri\u0161kega neodvisnega filma, je naredil vtis \u017ee v filmih Drevo \u017eivljenja<\/strong> (The Tree of Life<\/strong>) Terrencea Malicka in Mud<\/strong> Jeffa Nicholsa. Njegov igralski talent je potrdila \u017eirija lanskega Bene\u0161kega festivala, ki mu je za nastop v filmu Joe<\/strong> podelila nagrado Marcella Mastroiannija za najbolj\u0161ega mladega igralca.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbVedno so mi bile v\u0161e\u010d zgodbe o o\u010detih in sinovih in mislim, da je Joe<\/strong> na svoj na\u010din prav to. \/\u2026\/ Zdelo se mi je, da na \u010dudovit na\u010din spregovori o tem, kako \u010dloveku nekatera razmerja v \u017eivljenju pomagajo odkriti, kdo v resnici je. \/\u2026\/ Film vidim kot vestern. Ima veliko njegovih \u017eanrskih elementov: temo odre\u0161itve in ma\u0161\u010devanja ter junaka, ki ne upo\u0161teva vedno zakonov svoje kulture, ampak ima lastna pravila, ki izhajajo iz njegovih lastnih moralnih na\u010del. \/\u2026\/ Larryjevi romani imajo zelo predano ob\u010dinstvo, a vesel bi bil, \u010de bi sodobna knji\u017eevnost ameri\u0161kega juga s pomo\u010djo filma pridobila nove privr\u017eence. Podobno kot tisti iz romanov Cormaca McCarthyja imajo Larryjevi liki v sebi nekaj mitolo\u0161kega in zato delujejo hkrati regionalno in univerzalno. Pripadajo specifi\u010dnemu dru\u017ebenemu razredu in okolju, obenem pa imajo v sebi tisto temeljno \u010dlove\u010dnost, ki se ji ne more\u0161 upreti. \/\u2026\/ Roman pripoveduje o pretresljivih okoli\u0161\u010dinah, ki pripeljejo do navdihujo\u010dih razkritij. Tematika je te\u017eka, a obravnavana z ne\u017enostjo. Ena izmed stvari, ki me je resni\u010dno privla\u010dila pri zgodbi, je bila prav ta me\u0161anica brutalnosti in humanosti.\u00ab
– David Gordon Green, re\u017eiser<\/p>\n

\u00bbSkoraj leto dni sem iskal scenarij, ki bi mi omogo\u010dil, da se \u010dustveno kolikor le mogo\u010de razgalim. \/\u2026\/ Iskal sem vlogo, pri kateri mi ne bi bilo treba preve\u010d razmi\u0161ljati in bi lahko bil to, kar sem. \u017delel sem izhajati iz svojih preteklih izku\u0161enj in jih preliti v lik. Ko sem prebral Joeja<\/strong>, sem si rekel: ‘Tega \u010dloveka razumem in mislim, da lahko vlogo odigram, ne da bi mi bilo treba igrati’.\u00ab
– Nicholas Cage, igralec<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Ameri\u0161ki re\u017eiser David Gordon Green se je rodil leta 1975 v Arkansasu in odra\u0161\u010dal v Teksasu. Njegov George Washington<\/strong> (2000) je prejel nagrado za najbolj\u0161i prvenec Zdru\u017eenja filmskih kritikov New Yorka, nagrado discovery na festivalu v Torontu, prepri\u010dal pa je tudi \u0161tevilne kritike in obiskovalce umetni\u0161kih kinematografov. V naslednjih letih je posnel filme: All the Real Girls <\/strong>(2003, dve nagradi \u017eirije na festivalu v Sundanceu), Undertow <\/strong>(2004, posebna nagrada zdru\u017eenja National Board of Review) in Snow Angels <\/strong>(2007). Sledilo je nekaj bolj ali manj uspe\u0161nih komedij za velike hollywoodske studie, na neodvisno sceno pa se je vrnil leta 2013 s filmom Prince Avalanche<\/strong>, dobitnikom srebrnega medveda za najbolj\u0161o re\u017eijo v Berlinu. Letos naj bi v kinematografe pri\u0161el njegov najnovej\u0161i film Manglehorn<\/strong>, v katerem bo naslovno vlogo odigral Al Pacino.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbJoe<\/strong> je mo\u010dan, surov in zares \u010dudovit film. Njegov ‘junak’ je kompleksen posameznik, ki je (po Greenovih besedah) ‘prava me\u0161anica \u2013 dober, grd in hudoben’. Pogumen korak za Nicolasa Cagea, ki je uspel obvladati svoje manierizme in odli\u010dno odigral vlogo \u017eilavega, dobrohotnega, ljubeznivega, a trpin\u010denega mo\u017ea, ki se trudi najti ravnovesje v svojem \u017eivljenju. Filmu daje du\u0161o o\u010ditna kemija med Cageom in Tyejem Sheridanom \/\u2026\/. Pohvaliti gre tudi Garyja Poulterja \/\u2026\/, ki je kot neprofesionalen igralec osupljiv. Postre\u017ee nam z enim najodvratnej\u0161ih likov, kar jih je kdaj krasilo veliko platno.\u00ab
– Mark Adams, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce ste pozabili, kako dober in subtilen igralec je lahko Nicolas Cage, si oglejte film Joe<\/strong>. \/\u2026\/ V njegovem nastopu ne boste na\u0161li trenutka, ki ne bi bil globoko ob\u010duten. Prav tako ne v filmu.\u00ab
– Peter Travers, Rolling Stone<\/em><\/p>\n

\u00bbNe gre le za (Cageov) najbolj\u0161i igralski nastop v dolgem \u010dasu, ampak za enega najbolj\u0161ih nastopov v njegovi dolgi in \u010dudni karieri. \/\u2026\/ \u010ceprav se zdi osnovni zaplet \/\u2026\/ precej znan, se ga re\u017eiser loti na na\u010din, ki je obenem \u0161okantno intimen v podrobnostih in skorajda miti\u010den v smislu \u010dustvenih pretresov, ki jih do\u017eivljajo liki \u2013 \u010desa podobnega verjetno nismo videli \u017ee vse od klasike Charlesa Laughtona No\u010d lovca<\/strong> (The Night of the Hunter<\/strong>), \u0161e ene mojstrovine southern gothic<\/em> \u017eanra.\u00ab
– Peter Sobczynski, RogerEbert.com<\/em><\/p>\n

\u00bbV filmu ne glede na literarni vir mo\u010dno odmeva slog Greenovih prvih treh filmskih stvaritev: Georgea Washingtona<\/strong>, All the Real Girls<\/strong> in Undertow<\/strong>. Podobnosti najdemo v prepletanju dokumentaristi\u010dnih portretov obi\u010dajnih Ameri\u010danov ni\u017ejega sloja z liri\u010dnimi pasa\u017eami v slogu Terrencea Malicka. \/\u2026\/ Prav tako kot Joe<\/strong> ozna\u010duje nov za\u010detek za nekatere izmed likov, pomeni nov za\u010detek tudi za re\u017eiserja in glavnega igralca.\u00ab
– Eric Kohn, indieWIRE <\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav se spogleduje s \u0161tevilnimi \u017eanri \u2013 melodramo, komedijo, dramo o odra\u0161\u010danju \u2013 je navsezadnje najbli\u017eje temu, da postane Greenov prvi vestern. \/\u2026\/ Joe<\/strong> ni revolucionaren film, a je dobra zgodba, povedana na dober na\u010din.\u00ab
– Oliver Lyttelton, The Playlist
<\/em><\/p>\n

\u00bbJoe<\/strong> je hkrati razpolo\u017eenjska alegorija in obvladana zna\u010dajska drama, ki se vse do konca preobra\u017ea in razkriva nove plati.\u00ab
– David Lee Dallas, Slant Magazine<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

S to avtenti\u010dno zgodbo o iskanju odre\u0161itve, ume\u0161\u010deno v mra\u010dno in brutalno ozra\u010dje ameri\u0161kega juga, se Nicolas Cage uspe\u0161no vra\u010da k svojim neodvisnim koreninam.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8077,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8076"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8077"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8076"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}