{"id":8063,"date":"2026-05-07T08:34:51","date_gmt":"2026-05-07T06:34:51","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/tir\/"},"modified":"2026-05-07T08:47:46","modified_gmt":"2026-05-07T06:47:46","slug":"tir","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/tir\/","title":{"rendered":"TIR"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Da bi dru\u017eini omogo\u010dil bolj\u0161e \u017eivljenje, se Branko zaposli kot \u0161ofer tovornjaka pri italijanskem prevozniku. Zdaj zaslu\u017ei trikrat ve\u010d, kot je zna\u0161ala njegova u\u010diteljska pla\u010da, a vse ima svojo ceno, tudi \u010de se ta ne meri v denarju. Te\u017eki pogoji in ne\u010dlove\u0161ke zahteve delodajalcev na cesti ogro\u017eajo Brankovo varnost in \u017eivljenje. In zdi se, kot da ga neskon\u010dne vo\u017enje po evropskih tr\u017enih magistralah ne bodo nikoli pripeljale domov, k vse bolj oddaljeni in odtujeni dru\u017eini.<\/p>\n

Zmagovalec lanskega mednarodnega festivala v Rimu je dokumentarno-igrani film ceste, ki skozi intimen vpogled v vsakdanjo rutino sodobnega Odiseja, tovornjakarja Branka Zavr\u0161ana, razkriva globalno problematiko izkori\u0161\u010danja delavstva in trpko realnost ve\u010dnih nomadov evropskega prevozni\u0161tva.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Za vlogo v filmu TIR <\/strong>(francoska kratica za konvencijo o mednarodnem cestnem prevozu oziroma dobro znani napis na tablici vsakega evropskega tovornjaka), katerega ideja se je italijanskemu dokumentaristu Albertu Fasulu porodila, ko je nekega dne na poti med Bologno in Neapljem obti\u010dal v vsesplo\u0161ni stavki potni\u0161kega prometa in za\u0161topal tovornjak, je igralec Branko Zavr\u0161an opravil vse potrebne izpite za voznika tovornjaka, se pod krinko zaposlil pri prevozni\u0161kem podjetju iz Verone in s tovornjakom prevozil ve\u010d kot 40.000 kilometrov.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPrej kot film o vozniku tovornjaka je to film o paradoksu, da zavoljo slu\u017ebe \u017eivi\u0161 dale\u010d stran od ljubljenih oseb, ki so konec koncev razlog za to, da dela\u0161. Scenarij sem pisal ve\u010d kot \u0161tiri leta. V tem obdobju sem se izmeni\u010dno ukvarjal s terenskim raziskovanjem in razmi\u0161ljanjem o zbranem gradivu, v neprestani ustvarjalni napetosti med fiktivnimi in dokumentarnimi prvinami. Medtem se je vse okoli nas bohotila kriza brez primere. Kriza, ki jo ne le pomanjkljivo, pa\u010d pa zmotno in krivi\u010dno imenujejo zgolj gospodarska. A bolj kot podati neko dru\u017ebeno parabolo sem si \u017eelel zlesti svojemu liku pod ko\u017eo in ga prikazati v trenutku osebne krize, ko bi bil prisiljen k odlo\u010ditvi, ne le prakti\u010dni, temve\u010d tudi eti\u010dni in eksistencialni.<\/p>\n

Sprva mi je delo z igralci predstavljalo neznansko odgovornost. Ko pa sem kon\u010dno opravil z vpra\u0161anji izziva, motivacije in metode, sva se zaklenila v kabino tovornjaka. Branko je igral voznika, jaz pa sem ga snemal in za njegovim hrbtom skrbel, da so se mu odvili najrazli\u010dnej\u0161i dogodki. V \u0161tirih mesecih sva prevozila 30.000 kilometrov, \u010dez Evropo sva narisala kri\u017e, od \u0160vedske do Rima, od Budimpe\u0161te do Seville, in meja med realnostjo in fikcijo se je pogosto meglila. Debatirala sva o razliki med dejansko in igrano utrujenostjo, na koncu pa sva postala dobra prijatelja, \u010deprav sem mu tolikokrat prepovedal, da bi se okopal in obril ali mu naro\u010dil, naj kuha tam med gumami tovornjaka. Ko sva kon\u010dno izstopila iz te napete pustolov\u0161\u010dine, je bila najina percepcija vsakdanjega \u017eivljenja drasti\u010dno druga\u010dna.\u00ab
– Alberto Fasulo, re\u017eiser in soscenarist<\/p>\n

\u00bbV tem svetu in \u010dasu, kjer je denar vrhovno bo\u017eanstvo, se ne smemo vdati. Ne prenesem nasilja korporativnih in privatiziranih vlad in menim, da je ta film zmo\u017een vsaj delno razgaliti praznino sodobne eksistence. Nadvse rad pa tudi sodelujem pri filmih, kjer mora\u0161 kaj novega spoznati in se nau\u010diti kak\u0161ne nove umetnosti ali ve\u0161\u010dine: iz tega \u010drpam spodbudo, da bi bil vselej prepri\u010dljiv. \/…\/ Umetnik, ki ga ne pod\u017eiga radovednost in se ne \u010duti poklicanega, da bi pritegnil pozornost k problemom, ki nas obkro\u017eajo, je sterilen umetnik. Njegovo delo je brez pomena. Mislim, da mora biti sama umetnost globokega pomena, umetnik pa jo mora sprejeti kot odgovornost, kot imperativ, kot dol\u017enost. In \u010de je ta projekt zahteval od mene veliko ve\u010d truda, je bila to pa\u010d cena, ki sem jo bil dol\u017ean pla\u010dati tej odgovornosti.\u00ab
– Branko Zavr\u0161an, igralec<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Alberto Fasulo, rojen leta 1976, je filmsko kariero za\u010del kot asistent re\u017eije pri igranem in dokumentarnem filmu ter se v filmski umetnosti in obrti tako uril na terenu. Leta 2008 je posnel in produciral svoj prvi celove\u010derni film, dokumentarni Rumore Bianco<\/strong> (Beli \u0161um<\/strong>). Po gostovanju na \u0161tevilnih mednarodnih filmskih festivalih je bil film predvajan v redni kinematografski distribuciji po Italiji, doma\u010da filmska kritika pa je Fasula ozna\u010dila za \u00bbnov up italijanskega filma\u00ab. TIR<\/strong> je avtorjev celove\u010derni igrani prvenec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbTovornjakarji so neko\u010d veljali za ‘zadnje romantike’. Stalno so potovali, imeli so ves \u010das in vso svobodo tega sveta. TIR<\/strong> poka\u017ee, da je tega konec. Zavr\u0161ana stalno preverjajo in priganjajo, stalno ga imajo na zvezi, stalno je pod pritiskom in pod nadzorom \u2013 nobene svobode, same omejitve. In ja, tudi potuje ne. Resda je stalno na poti, toda njegovega potovanja je konec v trenutku, ko krene na pot. V trenutku, ko se premakne, obti\u010di. Stalno je na poti, toda za potovanje nima \u010dasa. Ves svoj \u010das prepusti delodajalcu, pa\u010d firmi, ki ga je najela. \u010ce ne \u0161ofira, kje po\u010diva in \u010daka na to, da bo nadaljeval vo\u017enjo \u2013 in tudi ko spi, samo \u010daka, da bo nadaljeval vo\u017enjo. Z dru\u017eino, ki poletne po\u010ditnice pre\u017eivlja sama, je le v telefonskem stiku. Bolj neviden bi te\u017eko bil. Od njega je ostal le skajpovski avatar. Svoje \u017eivljenje \u2013 s prostim \u010dasom in svobodo vred \u2013 ‘proda’ korporaciji, s \u010dimer postane popolna alegorija sodobne delovne sile, ki jo vse bolj povampirjeni trg dela sili v to, da delodajalcu ne prodaja zgolj svojega dela, ampak tudi svoj prosti \u010das, svoj dopust, svojo svobodo, svoje \u017eivljenje. Stalno je v slu\u017ebi. Zavr\u0161an dobesedno \u2013 spi v slu\u017ebi.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbFasulo (ki je hkrati direktor fotografije) nikoli ne zapusti tovornjaka, snema bodisi znotraj ali v njegovi neposredni bli\u017eini in ve\u0161\u010de simulira dokumentarni film. \/…\/ Ob Zavr\u0161anu, ki se je mesece uril za tovornjakarja in nato mesece z re\u017eiserjem v kabini kri\u017earil po Evropi, gledalec povsem pozabi, da gleda igrani film. Naj sedi za volanom, se umiva za prikolico svojega tovornjaka ali kuha topel obrok na provizori\u010dnem \u0161tedilniku \u2013 videti je, da se je z vlogo poistovetil do\u00a0 popolnosti.\u00ab
– Jay Weissberg, Variety<\/em><\/p>\n

<\/em>\u00bbV po\u010dasi tle\u010di dokudrami Alberta Fasula, ki je v Rimu po\u017eela glavno nagrado, izvemo veliko o evropskem prevozni\u0161tvu na dolge razdalje. Iz\u010drpavajo\u010da realnost nomadskega \u017eivljenja, kakr\u0161nega \u017eivi tovornjakar in filmski protagonist \u2013 skrajno naturalisti\u010dno ga upodobi igralec Branko Zavr\u0161an \u2013 je sr\u017e u\u010dinkovitosti tega zanimivega filma. Seveda, to pomeni, da nas podvr\u017ee dolgim sekvencam monotone in mukotrpne delovne rutine, ki Branka (tako je ime liku in igralcu) lo\u010duje od doma in dru\u017eine \u2013 a cilj v veliki meri opravi\u010di sredstva. To je namre\u010d tragedija o bremenu in pritiskih dela v gospodarski recesiji, ki svojim \u017ertvam podarja pravico do \u017eivljenja, tako da jih oropa tiste re\u010di, zaradi katere je vredno \u017eiveti: lastnega \u010dasa.\u00ab
– Lee Marshall, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbFotografija, za katero poskrbi re\u017eiser sam, se k sre\u010di vzdr\u017ei potrebe po tem, da bi bila trendovsko drzna in artisti\u010dna, saj Fasulo raje izbere trezen in ubran snemalni pristop, ki pri gledalcu ne vzbuja morske bolezni ali klavstrofobije (\u010deprav je ve\u010dina filma posneta v kabini tovornjaka). Tudi oblikovanje zvoka je solidno, medtem ko odsotnost glasbene podlage \u0161e podkrepi dokumentarni u\u010dinek.\u00ab
– Boyd van Hoeij, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbFasulo se z \u017ee prav neverjetno lucidnostjo duha ter ob\u010dutkom tako za dru\u017ebeno kot intimno dimenzijo kriti\u010dno zazre v svojo dobo, v aktualni trenutek dru\u017ebenega okolja, iz katerega izhaja ter ustvari delo, ki navdu\u0161uje tudi na slogovno-izvedbeni ravni.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zmagovalec lanskega mednarodnega festivala v Rimu je dokumentarno-igrani film ceste, ki skozi intimen vpogled v vsakdanjo rutino sodobnega Odiseja, tovornjakarja Branka Zavr\u0161ana, razkriva globalno problematiko izkori\u0161\u010danja delavstva in trpko realnost ve\u010dnih nomadov evropskega prevozni\u0161tva.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8064,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8063"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8064"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8063"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}