{"id":8061,"date":"2020-01-03T13:12:09","date_gmt":"2020-01-03T12:12:09","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/zgodba-o-otrocih-in-filmu\/"},"modified":"2020-01-03T13:42:50","modified_gmt":"2020-01-03T12:42:50","slug":"zgodba-o-otrocih-in-filmu","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zgodba-o-otrocih-in-filmu\/","title":{"rendered":"Zgodba o otrocih in filmu"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u00bbV majhnih stvareh lahko vidimo veliko.\u00ab<\/em>
<\/strong><\/p>\n

Zgodba o otrocih in filmu <\/strong>je strastno popotovanje skozi zgodovino svetovnega filma. Mark Cousins snema ne\u010dakinjo Lauro in ne\u010daka Bena med igranjem v njegovem stanovanju. Njuni odzivi na prisotnost kamere (najprej sta srame\u017eljiva, nato kljubovalna, potem se postavljata, pripovedujeta zgodbe in nazadnje navdu\u0161eno uni\u010dita svojo igra\u010dko) postanejo izhodi\u0161\u010de za serijo razmi\u0161ljanj o razmerju med otroki in filmom. Razli\u010dne vidike otro\u0161tva \u2013 osamljenost, nor\u010davost, destruktivnost, togotnost\u2026 \u2013 ponazarjajo izseki iz ve\u010d kot petdesetih filmov z vsega sveta: od uspe\u0161nic, kakr\u0161ni sta E.T. \u2013 Vesolj\u010dek<\/strong> in Kraljestvo vzhajajo\u010de lune<\/strong><\/a>, preko nesmrtnih klasik kot Rde\u010di balon<\/strong><\/a> in \u0160tiristo udarcev<\/strong><\/a>, pa vse do redko videnih ali davno pozabljenih mojstrovin.<\/p>\n

V svojem poeti\u010dnem eseju Mark Cousins (The Story of Film: An Odyssey<\/strong>) raziskuje, kaj nam film pove o otro\u0161tvu in kaj nam otro\u0161tvo pove o filmu. Zgodba o otrocih in filmu <\/strong>je poklon otro\u0161tvu in filmu.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
V <\/strong>Zgodbi o otrocih in filmu <\/strong>so prikazani odlomki iz naslednjih filmov: Aljonka<\/strong>, Boris Barnet. Angel za mojo mizo<\/strong> (An Angel at My Table<\/strong>), Jane Campion. Babica<\/strong> (Yaaba<\/strong>), Idrissa Ou\u00e9draogo. Beli balon<\/strong> (Badkonake sefid<\/strong>), Jafar Panahi. Chakmeh<\/strong>, Mohammad-Ali Talebi. Beed-o baad<\/strong>, Mohammad-Ali Talebi. Dare mo shiranai<\/strong>, Hirokazu Koreeda. De\u010dek<\/strong> (The Kid<\/strong>), Charles Chaplin. Duh panja<\/strong> (El esp\u00edritu de la colmena<\/strong>), Victor Erice. Dve re\u0161itvi za en problem<\/strong> (Do rah-e hal baray-e yek masaleh<\/strong>), Abbas Kiarostami. Emil in detektivi<\/strong> (Emil und die Detektive<\/strong>), Gerhard Lamprecht. E.T. \u2013 Vesolj\u010dek<\/strong> (E.T. The Extra Terrestrial<\/strong>), Steven Spielberg. Fanny in Aleksander<\/strong> (Fanny och Alexander<\/strong>), Ingmar Bergman. Finlandia<\/strong>, Erkki Karu. Frankenstein<\/strong><\/a> (Frankenstein<\/strong>), James Whale. Gasman<\/strong>, Lynne Ramsay. Huang tu di<\/strong>, Chen Kaige. Hugo och Josefin<\/strong>, Kjell Grede. Kauwboy<\/strong><\/a> (Kauwboy<\/strong>), Boudewijn Koole. Kaze no naka no kodomo<\/strong>, Hiroshi Shimizu. Kes<\/strong> (Kes<\/strong>), Ken Loach. Kraljestvo vzhajajo\u010de lune<\/strong><\/a> (Moonrise Kingdom<\/strong>), Wes Anderson. Maeumui gohyang<\/strong>, Yoon Yong-Kyu. Mala prodajalka sonca<\/strong> (La petite vendeuse de Soleil<\/strong>), Djibril Diop Mamb\u00e9ty. Melodija dlja sharmanki<\/strong>, Kira Muratova. A Mouse in the House<\/strong>, William Hanna in Joseph Barbera. My Childhood<\/strong>, Bill Douglas. Naj \u017eivi republika<\/strong> (At\u2019 \u017eije Republika<\/strong>), Karel Kachy\u0148a. Nespat\u0159en\u00e9<\/strong><\/a>, Miroslav Janek. Nezadostno iz vedenja<\/strong> (Z\u00e9ro de conduite<\/strong>), Jean Vigo. No\u010d lovca<\/strong> (The Night of the Hunter<\/strong>), Charles Laughton. Obred<\/strong> (Ghattashraddha<\/strong>), Girish Kasaravalli. Ohikkoshi<\/strong>, Shinji S\u00f4mai. Palle alene i verden<\/strong>, Astrid Henning-Jensen. Par desmit minutem vecaks<\/strong>, Herz Frank. Pozabljeni<\/strong> (Los Olvidados<\/strong>), Luis Bu\u00f1uel. Prepovedane igre<\/strong><\/a> (Jeux interdits<\/strong>), Ren\u00e9 Cl\u00e9ment. Prvi film<\/strong><\/a> (The First Movie<\/strong>), Mark Cousins. Qyteti m\u00eb i ri n\u00eb bot\u00eb<\/strong>, Xhanfize Keko. Rde\u010di balon<\/strong><\/a> (Le ballon rouge<\/strong>), Albert Lamorisse. S.E.R. – Svoboda eto rai<\/strong>, Sergei Bodrov. Sre\u010dala se bova v St. Louisu<\/strong> (Meet Me in St. Louis<\/strong>), Vincent Minnelli. \u0160tiristo udarcev<\/strong><\/a> (Les quatre cents coups<\/strong>), Fran\u00e7ois Truffaut. T\u00f4ky\u00f4 no yado<\/strong>, Yasujir\u014d Ozu. Tomka dhe shok\u00ebt e tij<\/strong>, Xhanfise Keko. Valjar in violina<\/strong> (Katok i skrypka<\/strong>), Andrej Tarkovski. Veliki posel<\/strong> (Big Business<\/strong>), James W. Horne & Leo McCarey. Veliko pri\u010dakovanje<\/strong> (Great Expectations<\/strong>), David Lean. Wrony<\/strong>, Dorota K\u0119dzierzawska. The Yellow Balloon<\/strong>, J. Lee Thompson. Zlati kodr\u010dki<\/strong><\/a> (Curly Top)<\/strong>, Irving Cummings. Zrcalo<\/strong> (Zerkalo<\/strong>), Andrej Tarkovski. \u017delim si\u2026<\/strong> (Kiseki<\/strong>), Hirokazu Koreeda.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ ko sem za\u010del razmi\u0161ljati o temi, sem ugotovil, da me filmi o otrocih ne zanimajo zato, ker pripovedujejo o njih. Filmi o otrocih govorijo o svobodi. \u010ce dobro pomislimo, so otroci verjetno najmanj svobodni ljudje na svetu. Nekdo jim pove, kdaj naj ve\u010derjajo, kdaj naj zamenjajo hla\u010de in kdaj naj gredo v posteljo \u2013 v bistvu so mali su\u017enji. Vsi filmi o otrocih se na tak ali druga\u010den na\u010din poigravajo z idejo pobega iz tega su\u017eenjstva. Tema Zgodbe o otrocih in filmu <\/strong>je v nekem smislu torej svoboda, zato sem zanjo potreboval svobodno in ohlapno obliko. \/\u2026\/ Vedno so me zanimali otroci v filmu. Pogosto so te\u017eje obvladljivi in manj obvladani kot odrasli igralci. \u0160tevilni otroci v filmih so seveda projekcije problemov odraslih, a v nekaterih najbolj\u0161ih filmih o otrocih, tam, kjer otroci niso v podrejenem polo\u017eaju, lahko uzremo be\u017ene trenutke skoraj naravnega vedenja ter igrive in sve\u017ee improvizacije pred kamero. Rad imam tak\u0161ne trenutke, ko re\u017eiser otroka pusti, da je, kakr\u0161en je, da se postavlja, se zabava, se razburi \u2026 Tak\u0161na \u010dustva se pri otrocih menjavajo zelo hitro, skoraj tako, kot lahko monta\u017eer v hipu presko\u010di iz ene situacije v drugo. V tak\u0161nih trenutkih filmi delujejo \u017eivo, nepredvidljivo, muhasto. Upam, da sem nekaj tega uspel ujeti v Zgodbo o otrocih in filmu<\/strong>. <\/strong>\/\u2026\/ Zgodba o otrocih in filmu<\/strong> ni kronolo\u0161ka zgodovina in nikakor ne posku\u0161a pokriti vseh vidikov teme. V resnici sploh ne gre za dokumentarec o zgodovini filma, ampak bolj za portret otro\u0161tva, kot ga prikazujejo filmi. Filmski odlomki so kot barvna paleta, s pomo\u010djo katere ustvarjam sliko. \/\u2026\/ \u017de ko sem za\u010del razmi\u0161ljati o projektu, sem vedel, da v nasprotju z drugimi mojimi deli ne bo \u0161lo za popotovanje, za film ceste, ampak za niz tem. Zato sem na velik kos papirja napisal teme, povezane z otro\u0161tvom: srame\u017eljiv, skrivnosten, nastopa\u0161tvo, destruktiven, gledati, oditi, pustolovec, sanjati, \u010demeren, prepla\u0161en, izguba, omejeno obzorje, drzen, dru\u017ebeni sloj, odrasel, pes s kostjo, sam … Vsaki\u010d ko sem potem gledal film, ki je imel dober prizor o eni izmed teh tem, sem naslov zapisal poleg besede. Ta pristop se mi zdi veliko bolj uporaben kot recimo delo z linearnim dokumentom na ra\u010dunalniku. Omogo\u010di mi, da preskakujem med temami, opazim povezave in tako naprej. Bolj ustvarjalen je, bolj podoben risanju. \/\u2026\/ Ljudje me bodo spra\u0161evali, komu je film namenjen. Moj odgovor je: komurkoli, ki je star okoli deset let ali ve\u010d in ima rad film. Upam, da bodo mladi in stari v njem prepoznali sebe ali otroke, ki jih poznajo. V filmu re\u010dem, da lahko v majhnih re\u010deh \/\u2026\/ vidimo veliko. Upam, da bodo gledalci v tem majhnem filmu lahko videli veliko o otro\u0161tvu in filmih.\u00ab<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Mark Cousins je severnoirski filmar, pisec in kurator, ki \u017eivi na \u0160kotskem. Sredi devetdesetih let je kot direktor Mednarodnega filmskega festivala v Edinburgu filme pripeljal v oblegano Sarajevo. V istem \u010dasu je soustanovil dobrodelno organizacijo Scottish Kids are Making Movie, <\/em>katere cilj je razvijati filmsko ustvarjalnost otrok iz razli\u010dnih dru\u017ebenih okolij. Kot voditelj je sodeloval pri BBC-jevih serijah Moviedrome<\/em> in Scene by Scene<\/em>. Slednjo, ki je bila na sporedu pet let, je tudi re\u017eiral. Skupaj s Kevinom Macdonaldom je uredil knjigo Imagining Reality: The Faber Book of Documentary. <\/em>Leta 2004 je izdal knjigo The Story of Film<\/em>, ki jo je kasneje priredil v 930-minutni dokumentarec The Story of Film: An Odyssey <\/strong>(2011). Njegov kinematografski prvenec, magi\u010dno-realisti\u010dni dokumentarec Prvi film<\/strong><\/a> (The First Movie<\/strong>, 2009), posnet z otroki v Kurdistanu, je osvojil Prix Italia. Leta 2010 je skupaj z igralko Tildo Swinton ustanovil fundacijo 8 \u00bd <\/em>(http:\/\/www.eightandahalf.org\/<\/a>), ki sku\u0161a z uvedbo ‘filmskega rojstnega dneva’ pri osmih letih in pol otrokom pribli\u017eati svetovni film. Od leta 2012 objavlja kolumne v reviji Sight & Sound<\/em>. Svoj tretji kinematografski film, intimni poeti\u010dni dokumentarec What is this Film Called Love?<\/strong> (2012), je posnel med tridnevnim bivanjem v Mehiki. Cousinsov najnovej\u0161i filmski esej Here be Dragons<\/strong> (2013) <\/strong>govori o Albaniji, komunizmu in spominu.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbOsebni filmski esej Marka Cousinsa je docela prepoznaven, v\u010dasih ekscentri\u010den, a vselej briljanten: mozaik z ob\u010dutkom in eleganco izbranih filmskih izsekov, podob in trenutkov \u2013 tako iz znanih virov kot iz pozabljenih filmskih zakladnic vsega sveta. Cousins nam brez vzvi\u0161enosti ali cinizma ponudi svoj lasten humanisti\u010dni idealizem, osve\u017eujo\u010d kot kozarec hladne vode. \/\u2026\/ Film je poslastica.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbCousinsov dostopni in gledljivi dokumentarec \/\u2026\/ potrjuje tisto, kar smo \u017ee dolgo slutili: da \u0161tevilni vidiki otro\u0161tva privabijo tisto najbolj\u0161e iz najve\u010djih svetovnih re\u017eiserjev.\u00ab
– Mark Adams, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbOtroci so za filmske ustvarjalce \u017ee ve\u010d kot stoletje neustavljivo privla\u010dna tema. Cousins upravi\u010deno sugerira, da gre za stranski proizvod edinstvene sposobnosti medija ujeti neponovljive trenutke v \u010dasu. \/\u2026\/ Film nikakor ni suhoparno predavanje iz medijskih \u0161tudij: Cousinsovo navdu\u0161enje je nalezljivo, njegov jezik pa v\u010dasih pogovoren, a vselej razumljiv. \/\u2026\/. Dlakocepiti o izpu\u0161\u010danju dr\u017eav in tem je preprosto, a Cousins se ne pretvarja, da gre za karkoli drugega kot globoko oseben sprehod skozi neskon\u010dno plodno temo. \/\u2026\/ v zaklju\u010dni \u0161pici se pokloni vsem nastopajo\u010dim otrokom; film namre\u010d bolj kot o odraslih, ki so jih naredili nesmrtne, govori o njih.\u00ab
– Michael Brooke, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav Cousins pusti, da nas ob nekaterih odlomkih prevzame ganjenost, pa njegov vedno samosvoj in inteligenten pristop ne deluje kot poveli\u010devanje ali nostalgija, ki sta cilj \u0161tevilnih dokumentarcev o filmu. Namesto tega prina\u0161a majhna razkritja in impresije, ki so kot najbolj\u0161a arhivska dela vir navdiha za nadaljnje raziskovanje in odkrivanje.\u00ab
– Todd McCarthy, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbCousins je pravi ognjemet idej. Ne predava, ampak z nami deli svoje misli. Spro\u0161\u010denost naracije nam omogo\u010di, da u\u017eivamo v raznolikosti in mo\u010di pravih zvezd dokumentarca: filmov samih.\u00ab
– Dave Calhoun, Time Out London<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V svojem poeti\u010dnem eseju Mark Cousins (The Story of Film: An Odyssey) raziskuje, kaj nam film pove o otro\u0161tvu in kaj nam otro\u0161tvo pove o filmu. Zgodba o otrocih in filmu je poklon otro\u0161tvu in filmu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8062,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8061"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8062"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8061"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}