Najve\u010dja zabloda \u010dloveka je njegova iluzija, da je svoboden.<\/p>\n
\u010clovek kot tak se skozi dolga tiso\u010dletja ni ni\u010d spremenil. Obvladujejo ga geni in goni; kot so ga takrat, ko se je \u0161e skrival po jamah. In kaj je pridobil s tako opevano civilizacijo? Udobnej\u0161i na\u010din bivanja, za kar pa je prodal svojo svobodo. Postal je objekt dru\u017ebe … funkcija, ki jo mora izvr\u0161evati, kot je od njega zahtevano, druga\u010de ga dru\u017eba izlo\u010di. Do najve\u010dje prefinjenosti pa so se razvila sredstva prisile. Postala so skrita, nevidna. In kdo stoji za vsem tem? Politika, vojska, religija … trije temni angeli, odeti v ble\u0161\u010de\u010d pla\u0161\u010d demokracije, miru in odre\u0161itve \u2026 trije temni angeli \u2026 nosilci zla.<\/p>\n
Film je navdihnila skladba Lontano<\/em> Gy\u00f6rgyja Ligetija.<\/p>\n iz prve roke<\/strong> portret avtorice<\/strong> kritike<\/strong> \u00bbO mo\u010di, oblasti, smrti, religiji, o njem in njej, o nas, o nenehno ponavljajo\u010dem. O njej, ki je \u017eenska, oble\u010dena v grobo eleganco, in ki samo je. O mo\u0161kem, ki vlada, poveljuje in v mrzlem marmornatem strani\u0161\u010du bruha, kasneje nenehno zgineva v krvavi vodi. Marko Mandi\u0107 je seveda odli\u010den, Nata\u0161a Matja\u0161ec Ro\u0161ker je mojstrica abstrakcije, \u010distega ni\u010da. Tega ne zmore vsak. \/\u2026\/ Ema je \u017eenska, pred katero bi David Lynch brez slabe vesti lahko kle\u010dal.\u00ab Najve\u010dja zabloda \u010dloveka je njegova iluzija, da je svoboden.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8058,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8057"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8058"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8057"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u00bbV tem filmu nikakor ne govorimo o reprodukciji, niti o seksualnem u\u017eitku, temve\u010d o vlogi, ki jo morata oba spola igrati, da sta sprejemljiv del dru\u017ebe, da sploh lahko sta. In kaj sta lahko? Tako kot danes svet stoji, je najbolj oportuno, da sta razplojevalca, da sta mati in o\u010de. Tako zapoveduje cerkvena oblast in tako tudi posvetna, ki se na tej to\u010dki sre\u010data: potrebujeta novodobne su\u017enje, da delajo, kopi\u010dijo material in s tem kopi\u010dijo profit nekomu drugemu.\u00ab
– Ema Kugler, avtorica<\/p>\n
Ema Kugler je re\u017eiserka, scenaristka, scenografinja, kostumografinja, monta\u017eerka, multidisciplinarna umetnica z\u00a0edinstvenim in svojevrstnim avtorskim izrazom. Je avtorica \u0161tirih dolgometra\u017enih filmov, \u0161tevilnih videofilmov, performansov, likovnih instalacij \u2026 Njen zna\u010dilni vizualni jezik, zaznamovan z\u00a0izjemno natan\u010dnostjo in oblikovan v\u00a0skladu z\u00a0najvi\u0161jimi estetskimi merili, zapisuje zgodbe o\u00a0globinah \u010dlove\u0161kega duha, univerzalnih temah, prepojenih z\u00a0mo\u010dno simboliko. Je dobitnica \u0161tevilnih nagrad in priznanj, tako doma\u010dih (nagrada Pre\u0161ernovega sklada in zlata ptica) kot mednarodnih, npr. Spirit of Moondance (Festival Moondance, 2004), zlate nagrade remi (WorldFest v Houstonu, 2002 in 2004), nagrade za najbolj\u0161i eksperimentalni film (Festival neodvisnega filma in videa v New Yorku, 2001 in 2010)\u00a0itd.<\/p>\n
\u00bbTako kot pri ve\u010dini njenih del je tudi tokrat te\u017eko opredeliti, o \u010dem to delo pravzaprav govori. Zdi se kot brez\u010dasna meditacija o \u010dlove\u0161kem ciklu reprodukcije in smrti, o vlogi mo\u0161kega in \u017eenske pri zagotavljanju potomstva, ki jima jo zapoveduje tako cerkvena kot posvetna oblast, o njuni popolni nesvobodi. \/\u2026\/ Ema Kugler je mojstrica mno\u017ei\u010dnih prizorov, mojstrica v graditvi podobe, genij digitalne manipulacije s podobo in osupljivo domiselna in spretna obrtnica\/umetnica \/\u2026\/. Odmevi \u010dasa<\/strong> so film, o katerem se po odhodu iz kina ne boste mogli pogovarjati, zato pa vas bodo njegove podobe preganjale \u0161e dolgo \u2013 res dolgo. In zato bi slovenska kinematografija Emi Kugler morala postaviti spomenik.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Radio Ars<\/em><\/p>\n
– Jedrt Je\u017e Furlan, Objektiv<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"