{"id":8053,"date":"2020-01-03T13:12:08","date_gmt":"2020-01-03T12:12:08","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/vecna-ljubimca\/"},"modified":"2020-01-03T13:42:49","modified_gmt":"2020-01-03T12:42:49","slug":"vecna-ljubimca","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/vecna-ljubimca\/","title":{"rendered":"Ve\u010dna ljubimca"},"content":{"rendered":"<p><em>\u00bb\u010ce lo\u010di\u0161 prepleten delec in obe polovici oddalji\u0161 med seboj, se bo, celo \u010de sta na nasprotnih koncih vesolja, ob spremembi ene na enak na\u010din spremenila tudi druga.\u00ab<\/em><em> <br \/>\u2013 <\/em>Adam (o kvantni prepletenosti oz. Einsteinovem &#8216;fantomskem delovanju na daljavo&#8217;)<\/p>\n<p class=\"p1\"><strong>zgodba<\/strong><br \/>Zgodba pripoveduje o Adamu in Evi, ranljivih in rahlo\u010dutnih vampirjih, ki se ljubita \u017ee stoletja. Adam je samotarski glasbenik, ki skrit pred svetom med ru\u0161evinami sodobnega Detroita obupuje nad zatonom \u010dlove\u0161ke civilizacije. Eva, razpeta med maro\u0161kim Tangerjem in svojim ve\u010dnim ljubimcem, zgodovino \u010dlove\u0161tva spremlja \u017ee 3000 let in optimizem raje \u010drpa iz narave. Oba sta omikana intelektualca, strastna ljubitelja glasbe, literature, znanosti, poslednja pripadnika stare \u0161ole. Svoj divji gon sta se nau\u010dila krotiti. Za pre\u017eivetje ne ubijata. Toda zombiji \u2013 kot pravita ljudem \u2013 niso zastrupili le svojih zalog vode, temve\u010d tudi lastno kri, ki ostaja pogoj za pre\u017eivetje nesmrtnikov.<\/p>\n<p class=\"p1\"><strong>Ve\u010dna ljubimca<\/strong> nista Jarmuschev vampirski film, kot bi morda pri\u010dakovali, pa\u010d pa je \u017eanr le udobno obrabljen usnjeni kav\u010d, nadvse prikladen za to filmsko meditacijo o umetnosti, vednosti, spominu, nesmrtnosti in enigmi ve\u010dne ljubezni, polno hipnoti\u010dnih glasbenih vibracij, \u010dutnih podob, zna\u010dilno \u010duda\u0161kega humorja in pomenljivih (samo)referenc.<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Kljub takoj\u0161nji bibli\u010dni analogiji, ki jo spro\u017eita imeni protagonistov, Adama in Eve, je Jarmusch navdih za karakterizacijo in poimenovanje likov na\u0161el v enem zadnjih del velikega ameri\u0161kega satirika Marka Twaina, v <em>Dnevnikih Adama in Eve<\/em>, v katerih naslovna junaka, mo\u0161ki in \u017eenska, v obliki humornih dnevni\u0161kih zapiskov podajata svoja drasti\u010dno razli\u010dna pogleda na svet.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbFilm <strong>Ve\u010dna ljubimca <\/strong>je nekonvencionalna ljubezenska zgodba mo\u0161kega in \u017eenske, Adama in Eve. Ta dva ljubimca sta arhetipska <em>outsiderja<\/em>, klasi\u010dna boema, izjemno inteligentna in sofisticirana \u2013 a njun \u017eivalski instinkt je ostal nedotaknjen. Prepotovala sta svet in izkusila neverjetne stvari, ves \u010das na mra\u010dnem obrobju dru\u017ebe. In kakor njuna ljubezenska zgodba se tudi njun pogled na \u010dlove\u0161tvo razteza prek stoletij \u2013 preprosto zato, ker sta vampirja. Vendar to ni obi\u010dajen vampirski film. Za nas je vampir pomenljiva metafora \u2013 globlji intenci zgodbe ponudi okvir. To je ljubezenska zgodba, a tudi zgodba o dveh izjemnih obrobne\u017eih, ki imata po zaslugi nenavadne okoli\u0161\u010dine neizmeren pregled nad \u010dlove\u0161ko in naravno zgodovino, vklju\u010dno z osupljivimi vzponi in tragi\u010dnimi, brutalnimi padci. Adam in Eva pa sta sama metafori za trenutno stanje \u010dlove\u0161tva \u2013 sta ranljiva in ogro\u017eena, podvr\u017eena naravnim vplivom in objestnemu vedenju tistih, ki so na oblasti.<\/p>\n<p>\/&#8230;\/<\/p>\n<p>Lokaciji Detroita in Tangerja sem si zamislil \u017ee pred leti, ko sem pisal prvo verzijo filma. Sprva sem imel v mislih Rim, toda Tanger je med mojimi najljub\u0161imi mesti na planetu, zdel pa se mi je tudi pravi kraj za Evo. V\u0161e\u010d mi je, ker je onkraj evropske kulture. Ne pripada kr\u0161\u010danski kulturi, celo alkoholni ne. To je kultura ha\u0161i\u0161a, zato je ob\u010dutek tam zelo druga\u010den. In tudi Detroit je mesto, ki ga globoko ljubim. Prihajam s srednjega zahoda Amerike, rodil sem se v Ohiu, ampak Detroit &#8230; Kot otroku se mi je zdel skoraj mitolo\u0161ki. Ta srednjezahodni ameri\u0161ki Pariz, tako druga\u010den od Clevelanda, ki je bil kulturno vedno sekundaren. In kar se je zgodilo Detroitu, je tako tragi\u010dno, \u017ealostno in nenavadno. Ali pa tudi ni nenavadno, kaj vem. To mesto me je vedno privla\u010dilo. Zaradi njegovega videza in zgodovine, njegove glasbene in industrijske kulture, nekak\u0161ne postindustrijske vizualne atmosfere.\u00ab<br \/>&#8211; Jim Jarmusch, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p>\u00bbToliko filmskih razmerij preigrava nekak\u0161en romanti\u010dni mit o enosti. Do odjavne \u0161pice se uspeta ljubimca v stapljanju identitet zdru\u017eiti v eno, in to je konec zgodbe. Ta na\u0161a pa ne govori o enosti, temve\u010d o odnosu, o partnerstvu, ki pomeni dvojnost. In to mi je tako zelo v\u0161e\u010d. Film je posnet po Twainovih <em>Dnevnikih Adama in Eve<\/em>, ki so v resnici izvor obeh likov. On je skrajno \u010demeren, ona pa nekak\u0161na zasanjana vila, ves \u010das pozitivna, v ni\u010demer ne vidi slabe plati. \u010cudovito ju je gledati, kako delujeta skupaj.\u00ab<br \/>&#8211; Tilda Swinton, igralka<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/> Jim Jarmusch \u0161teje za enega vodilnih ameri\u0161kih neodvisnih re\u017eiserjev. Do tega statusa se je prikopal v\u00a0osemdesetih z\u00a0nizom poceni, ve\u010dinoma \u010drno-belih, minimalisti\u010dnih tragikomedij (<strong>Bolj \u010dudno od raja <\/strong>\/ <strong>Stranger than Paradise<\/strong>, 1984, <strong>Pod udarom zakona <\/strong>\/ <strong>Down by Law<\/strong>, 1986), ki so jih zaznamovali re\u017eiserjev nenavaden smisel za humor, specifi\u010den ob\u010dutek za filmski ritem in nezgre\u0161ljivo vzdu\u0161je melanholije. Omenjene prvine je v\u00a0devetdesetih zdru\u017eil s\u00a0poigravanjem z\u00a0\u017eanrskimi obrazci, <strong>od eksistencialisti\u010dnega <\/strong>filma ceste (<strong>No\u010d na zemlji <\/strong>\/ <strong>Night on Earth<\/strong>, 1991, <strong>Zlomljeni cvetovi <\/strong>\/ <strong>Broken Flowers<\/strong>, 2005) do samurajskega krimi\u010da (<strong>Ghost Dog<\/strong>, 1999,<strong> Meje razuma <\/strong>\/ <strong>Limits of Control<\/strong>, 2009), ter med drugim ustvaril enega najbolj\u0161ih ameri\u0161kih filmov desetletja, ironi\u010den pogled na zgodovino Divjega zahoda s\u00a0pomenljivim naslovom <strong>Mrtvec <\/strong><strong>(Dead Man<\/strong><strong>, 1995). <\/strong>Pod zapeljivimi povr\u0161inami re\u017eiserjevih podob se pogosto skriva tudi nevsiljiv, vendar odlo\u010den politi\u010dni anga\u017ema. Znan je tudi po sodelovanju s\u00a0\u0161tevilnimi glasbeniki; v\u00a0njegovih filmih so med drugim nastopili (in obi\u010dajno tudi prispevali glasbo) John Lurie, Tom Waits, Iggy Pop, Screamin&#8217; Jay Hawkins, Neil Young, Robert Diggs (RZA)\u00a0\u2026<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/>\u00bb<\/strong>Jarmusch je napisal svoj najbolj\u0161i scenarij po <strong>Mrtvecu <\/strong>(1995), njegov kot poper suh humor, ne pust ne prosta\u0161ki, je ne\u017een in trpek izraz ljubezni. Vizualno je film vse prej kot suhoparen; senzualna, mesena fotografija Yoricka Le Sauxa (to je Jarmuschev prvi digitalni film in v temi se digitalno najbolje obnese) s posnetki dolgih in ovinkastih vo\u017eenj kamere, panoramskimi zasuki in fosforescen\u010dnim sijem Detroita, ki pronica skozi zatemnjena avtomobilska stekla, naravnost uro\u010di. <strong>Ve\u010dna ljubimca<\/strong> preplavlja glasba, pove\u010dini elegi\u010dna vzhodnja\u0161ko-zahodnja\u0161ka fuzija (soundtrack in izvedba: Jozef van Wissem in Jarmuschev <em>noise<\/em> bend SQ\u00dcRL). Adam pa ima izbrano kolekcijo vinilk \u2013 in ko Denise LaSalle s svojim sijajnim soul glasom v &#8216;Trapped by This Thing Called Love&#8217; ali Charlie Feathers s svojo razgreto &#8216;Can\u2019t Hardly Stand It&#8217; zare\u017eeta skozi ozra\u010dje, se to naelektri. Feathers in LaSallova sta del podtalne zgodovine ameri\u0161ke glasbe. Toda tik pred koncem filma Adama, sestradanega krvi in v Tangerju \u010dakajo\u010dega na Evo, zmami v zakoten lokal zamaknjeno petje Yasmine Hamdan. Ni\u010d v filmu se ne more primerjati s tem \u2013 z \u017eensko, ki iz zvokov starodavnega islama ustvarja nekaj tako popolnoma novega. Adam in Eva \u0161e nista vsega videla in vsega sli\u0161ala. Sla po \u017eivljenju se prebuja. Pre\u017eivetje, za vsako ceno. Nih\u010de ni popoln, zlasti \u010de ima \u010dudne zobe.\u00ab<br \/>&#8211; Amy Taubin, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKot obi\u010dajno velja za Jarmuscheve filme, je \u017ee zgolj pre\u017eivljanje \u010dasa v dru\u017ebi njegovih kreatur dovolj zanimivo, da vzdr\u017ei dol\u017eino celove\u010derca. In prav tako privla\u010dna je njegova vizija sodobnega Detroita &#8230; Njegove razvaline slu\u017eijo hkrati kot ljube\u010d poklon neko\u010d utripajo\u010di kulturi tega mesta in grenak opomin, da se vse okoli nas slej ko prej spremeni v prah. Jarmusch je imel vedno posluh za u\u017eitke, ki jih nudijo neobi\u010dajne urbane cone, in njegove naklonjenosti temu kraju ne gre zgre\u0161iti, medtem ko kamera po\u010dasi polzi \u010dez skladi\u0161\u010da in tovarne, ozke ulice in klube, razpadajo\u010de, a v zameno nabito polne du\u0161e. Kot bi to mesto s svojim razdejanjem pritrdilo Adamu in Evi, da se res bli\u017ea konec kulture. Potrjuje pa tudi to, da je svet neznansko lep, medtem ko propada.\u00ab<br \/>&#8211; Calum Marsh, <em>Slant Magazine<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNa videz vampirski film, <strong>Ve\u010dna ljubimca<\/strong>,<strong> <\/strong>prika\u017ee razmerje, dinamiko in trajno ljubezen med Adamom in Evo, nesmrtnima bitjema, ki sta prej obstranska hipsterja kot tradicionalna krvosesa. Z drugimi besedami, ne pri\u010dakujte sodobne vampirske grozljivke; ta ve\u010dplastna, humorna in ganljiva zgodba je unikat. Izjemen film, premierno prikazan lani v Cannesu, je morda Jarmuschev najbolj\u0161i doslej in \u010disto mogo\u010de njegov najbolj \u010dustveno dostopen. Skrbno balansira med sr\u010dnostjo, du\u0161o, melanholijo in humorjem ter izkazuje globoko \u010dlove\u010dnost \u2013 s prevzetostjo spri\u010do vsega, kar je \u010dlove\u0161tvo uspelo ustvariti, in ob\u017ealujo\u010d vse tisto, kar je sodobna kultura zavrgla. In to je tudi ljubezenska zgodba dveh nasprotnih zna\u010dajev \u2013 on je samomorilski glasbenik, ona bolj optimisti\u010dna in radovedna \u2013, ki sta pre\u017eivela in do\u017eivela ve\u010dnost civilizacije. Luciden in tanko\u010duten, izdatno komi\u010den in presunljivo atmosferi\u010den film.\u00ab<br \/>&#8211; Rodrigo Perez, <em>indieWIRE<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ce bi trendovski krvosesi iz sage <strong>Somrak <\/strong>zamenjali svoje zblaznelo srepenje za zdolgo\u010dasen izraz na obrazu, bi morda imeli kaj skupnega z Adamom (Tom Hiddleston) in Evo (Tilda Swinton), retro kul vampirjema in sr\u010diko Jarmuschevih <strong>Ve\u010dnih ljubimcev<\/strong>. A kaj takega se ne more zgoditi. Jarmuschevi liki so vedno preve\u010d skulirani za <em>mainstream<\/em>, na kar opomni gledalca s to dobrodo\u0161lo vrnitvijo v sfero komedij suhega in sarkasti\u010dnega humorja, ki so ga sploh ustoli\u010dile na filmskem zemljevidu. Sicer pa ga ni nikoli odneslo predale\u010d stran.\u00ab<br \/>&#8211; Eric Kohn, <em>indieWIRE<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZakaj sta <strong>Ve\u010dna ljubimca<\/strong> Jima Jarmuscha tako globoko in o\u010darljivo melanholi\u010den film? Najkraj\u0161i odgovor bi bil: ker je to tako humanisti\u010den film, to pa je zato, ker sta njegova vampirja predstavljena kot poslednji in najbolj avtenti\u010dni \u010dlove\u0161ki bitji. Se pravi: ni\u010d ni bolj \u010dlove\u0161kega, kot je vampir, \u010de ta predstavlja \u017eeljo po ve\u010dnem \u017eivljenju in obenem globoko nezadovoljstvo z aktualnim stanjem stvari (in \u0161e posebno krvi) v svetu.\u00ab<br \/>&#8211; Zdenko Vrdlovec, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bbVrhovni razlog za ogled filma pa je \u017ee kar bole\u010de seksi duo Swintonove in Hiddlestona, dveh starih, hladnih du\u0161 v \u0161e vro\u010dih telesih, med katerima se kre\u0161ejo iskre privla\u010dnosti, \u010deprav svet okoli njiju po\u010dasi uga\u0161a v lastni zatohlosti.\u00ab<br \/>&#8211; Robbie Collin, <em>The Telegraph<\/em><\/p>\n<p>\u00bbJim Jarmusch je vzel idejo vampirizma in pri\u0161el na dan z ne\u010dim, kar je zelo podobno atmosferi <em>Sandmana<\/em> pisatelja Neila Gaimana ter njegovih <em>Neskon\u010dnih<\/em> (<em>The Endless \u00a0Ones<\/em>). Vklju\u010dno s temnim humorjem, poznavalskimi referencami, z ob\u010dutkom usodnosti, odami undergroundu. Zanimivo je vzeti te vampirje kot metaforo za preutrujeno kulturo. In \u0161e najmanj naklju\u010dno izpade, da se odre\u0161itev ka\u017ee v drugi kulturi &#8230; oziroma srkanju njene krvi.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Zupanc, <em>TV OKNO<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ve\u010dna ljubimca nista Jarmuschev vampirski film, kot bi morda pri\u010dakovali, pa\u010d pa je \u017eanr le udobno obrabljen usnjeni kav\u010d, nadvse prikladen za to filmsko meditacijo o umetnosti, vednosti, spominu, nesmrtnosti in enigmi ve\u010dne ljubezni, polno hipnoti\u010dnih glasbenih vibracij, \u010dutnih podob, zna\u010dilno \u010duda\u0161kega humorja in pomenljivih (samo)referenc.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8054,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8053"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8054"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8053"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}