{"id":8049,"date":"2023-08-24T08:24:47","date_gmt":"2023-08-24T06:24:47","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/fantovska-leta\/"},"modified":"2023-08-24T08:32:07","modified_gmt":"2023-08-24T06:32:07","slug":"fantovska-leta","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/fantovska-leta\/","title":{"rendered":"Fantovska leta"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u00bb\u010cas je reka, ki me odna\u0161a, toda ta reka sem jaz.\u00ab<\/em>
– Jorge Luis Borges<\/p>\n

Leta 2002 se je Richardu Linklaterju porodila ideja za filmski projekt brez primere: naslednjih dvanajst let bo enkrat na leto pred kamero zbral isto skupino igralcev ter skupaj z njimi ustvaril zgodbo o odra\u0161\u010dajo\u010dem fantu in njegovi dru\u017eini. Nastala so Fantovska leta<\/strong>, ki bele\u017eijo majhne in velike trenutke v \u017eivljenju mladega Masona od njegovega \u0161estega do osemnajstega leta. Spremljamo ga skozi viharno obdobje odra\u0161\u010danja, skozi vrtinec dru\u017einskih selitev, lo\u010ditev, novih dru\u017ein, novih \u0161ol, prvih ljubezni, pa vse do vstopa na univerzo.<\/p>\n

V tem izjemnem eksperimentu Richarda Linklaterja (Pred polno\u010djo<\/strong>) se mozaik be\u017enih utrinkov iz vsakdanjega \u017eivljenja odra\u0161\u010dajo\u010dega fanta in njegove dru\u017eine zlije v edinstveno filmsko do\u017eivetje. Fantovska leta<\/strong> so nostalgi\u010dna \u010dasovna kapsula nedavne preteklosti, obenem pa oda odra\u0161\u010danju in star\u0161evstvu.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Linklaterjev dolgoletni projekt prikli\u010de v spomin pet filmov Fran\u00e7oisa Truffauta, od 400 udarcev <\/strong>(Les quatre cents coups<\/strong>, 1959) do Be\u017ene ljubezni<\/strong> (L’amour en fuite<\/strong>, 1979), v katerih je re\u017eiser dvajset let sledil izmi\u0161ljenemu liku Antoinu Doinelu (Jean-Pierre L\u00e9aud). Na podro\u010dju dokumentarnega filma ima podoben koncept serija Up<\/strong>, ki od leta 1964 <\/strong>v sedemletnih presledkih <\/strong>spremlja \u017eivljenje iste skupine britanskih otrok. Linklater sam se je v trilogiji Pred \u2026<\/strong> svojima protagonistoma (Ethanu Hawku in Julie Delpy) pridru\u017eil pribli\u017eno vsakih devet let.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bb\u017delel sem narediti film o otro\u0161tvu, a se nisem hotel omejiti le na en trenutek. Potem pa se mi je posvetilo: zakaj ne bi preprosto vsako leto posnel malo in zajel kar vsega otro\u0161tva? \/\u2026\/ Pojma nisem imel, kaj me \u010daka. Ko se loti\u0161 umetni\u0161kega projekta, obi\u010dajno \u017eeli\u0161 imeti nad njim dolo\u010deno mero nadzora. Tu pa se bodo dogajale re\u010di, na katere ne bomo imeli nikakr\u0161nega vpliva. Vedel sem, da bomo pri\u010da telesnim in \u010dustvenim spremembam. Pripravljen sem bil na to, da bomo morali prvotne zamisli neprestano prilagajati spremembam, skozi katere bodo \u0161li igralci. Na neki na\u010din je film postal sodelovanje s \u010dasom samim, ta pa je lahko precej dober sodelavec, \u010deprav ne vedno predvidljiv. \/\u2026\/ \u010cas je pomemben element filmskega medija \u2013 manipulacija \u010dasa, percepcija \u010dasa, nadzor nad \u010dasom \u2026 Je nekak\u0161en gradbeni material filma. Resni\u010dno mo\u010dan dejavnik. A tudi v na\u0161ih \u017eivljenjih: poglejte svojo sliko, ko ste bili stari deset let, in potem se poglejte v ogledalo. Med vami in tisto osebo na sliki je mo\u010dna povezava.\u00ab
– Richard Linklater, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

\u00bbRick me je poklical in vpra\u0161al: ‘Kaj dela\u0161 naslednjih dvanajst let?’ Scenarija ni imel in filma ni bilo lahko kategorizirati, ampak ideja je bila tako neverjetna, da sem si rekla: ‘Nekako bom \u017ee na\u0161la \u010das na svojem urniku v naslednjih dvanajstih letih’ \/\u2026\/. Imela sem ob\u010dutek, da sem dobila prilo\u017enost sodelovati pri nekak\u0161nem top secret<\/em>, resni\u010dnem in iskrenem umetni\u0161kem projektu, in to z ljudmi, ki jih imam rada in jih \u0161tejem za resni\u010dno dobre prijatelje. Najte\u017eje trenutke sem do\u017eivljala lani, ko smo se bli\u017eali koncu. Takrat sem si mislila: ‘Tega filma no\u010dem dati svetu, \u017ee zdaj ga imam rada, in rada imam te ljudi, ta otroka in sploh vse to do\u017eivetje.’ \/\u2026\/ Za mnoge bo to le film, zame pa bo ostal zares pomemben del mojega \u017eivljenja.\u00ab
– Patricia Arquette, igralka<\/p>\n

\u00bbSnemati prizor s sedemletnim fantom, ki govori o tem, zakaj rakuni umrejo, in z dvanajstletnikom, ki govori o videoigricah, in s sedemnajstletnikom, ki me spra\u0161uje o puncah \u2026 In da gre pri tem za istega igralca! Biti pri\u010da temu, kako se mu spreminjata glas in telo \u2026 Vse skupaj malo spominja na timelapse<\/em> fotografijo \u010dlove\u0161kega bitja. Moram re\u010di, da je ta film najbolj vznemirljiva stvar, pri kateri sem kdaj sodeloval.\u00ab
– Ethan Hawke, igralec<\/p>\n

\u00bbZ Rickom sva obi\u010dajno vsako leto za\u010dela s pogovorom o tem, kaj se mi je v tistem trenutku dogajalo, in nato del tega vklju\u010dila v film. S\u010dasoma se je moje in Masonovo \u017eivljenje za\u010delo prepletati in prevzel sem ve\u010djo vlogo pri oblikovanju lika. \/\u2026\/ Film je postal pomemben del mojega \u017eivljenja, obenem pa mislim, da je resni\u010dno univerzalen, saj govori o ne\u010dem, o \u010demer nas ve\u010dina ne razmi\u0161lja: da moramo ceniti trenutke tak\u0161ne, kakr\u0161ni so.\u00ab
– Ellar Coltrane, igralec<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Richard Linklater (1960, Houston, Teksas) velja za enega klju\u010dnih predstavnikov ameri\u0161kega neodvisnega filma, ki je svoj preporod do\u017eivljal v zgodnjih devetdesetih. Ko se je leta 2002 za\u010dela produkcija Fantovskih let<\/strong>, znanih tudi kot ‘The Twelve Year Project’, je bil Linklater \u017ee uveljavljen avtor filmov, kakr\u0161ni so Zabu\u0161ant<\/strong> (Slacker<\/strong>, <\/strong>1991), Zadeti in zmedeni <\/strong>(Dazed and Confused<\/strong>, <\/strong>1993), Pred zoro <\/strong>(Before Sunrise<\/strong>, 1995) in Predmestje<\/strong> (SubUrbia<\/strong>, 1996). V naslednjih dvanajstih letih so med drugim sledili mainstream<\/em> komedija \u0160ola roka <\/strong>(School of Rock<\/strong>, 2003), drugi del trilogije Pred son\u010dnim zahodom<\/strong> (Before Sunset<\/strong>, 2004) in \u010drna komedija Bernie<\/strong> (2011). Lani smo si v Kinodvoru lahko ogledali sklepni del zgodbe o Jesseju in C\u00e9line, film Pred polno\u010djo<\/strong> (Before Midnight<\/strong>, 2013), s katerim so Richard Linklater, Ethan Hawke in Julie Delpy zaklju\u010dili svoj osemnajst let trajajo\u010di filmski projekt.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ \u010de bom letos videl bolj\u0161i film od Linklaterjeve mojstrovine Fantovska leta<\/strong>, bom zelo, zelo presene\u010den. \/\u2026\/ Preprostost in iskrenost sta glavni vrlini te bravure \/\u2026\/. [Film] o\u010dara s trezno obravnavo medstar\u0161evskih odnosov, generacijskih razlik, odra\u0161\u010danja, pubertetnih izpadov in prvih razo\u010daranj v \u010dasu pozne adolescence. \/\u2026\/ To so te\u017eki tematski poudarki, ki bi ob manj suverenem avtorskem podpisu lahko hitro zdrsnili v pretenciozno pompoznost. No, Linklater se je \u017ee ni\u010dkolikokrat izkazal za avtorja z izvrstnim posluhom za generacijske tegobe in najstni\u0161ki angst<\/em>. Fantovska leta<\/strong> so prepojena tako z rado\u017eivostjo kot kriti\u010dno distanco, predvsem pa z ob\u010dutkom nedoumljivosti in negotovosti v \u010dasu odra\u0161\u010danja. \/\u2026\/ [Linklater je] ustvaril ne le vizualno, temve\u010d tudi emocionalno in pripovedno uravnove\u0161eno delo. Svoj najbolj\u0161i film.\u00ab
– Simon Popek, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbJe Richard Linklater najve\u010dji ameri\u0161ki sodobni re\u017eiser? Fantovska leta<\/strong> prepri\u010dljivo govorijo temu v prid. Sme\u0161en, oto\u017een, ne\u017een, moder, lep.\u00ab
– Scott Foundas, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbV 160-ih minutah, kolikor traja film, Mason odraste pred na\u0161imi o\u010dmi \u2013 odraste pa tudi Ellar Coltrane \/\u2026\/, s pomo\u010djo katerega fascinanten eksperiment preraste v intenzivno gledalsko do\u017eivetje.\u00ab
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbFantovska leta<\/strong> so eden najbolj izjemnih filmov leta 2014, pravzaprav vsega 21. stoletja do tega trenutka.\u00ab
– A.O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbIzjemen konceptualni dose\u017eek in obenem krhek, nepretenciozen izsek iz \u017eivljenja. \/\u2026\/ To nevsiljivo, a nezgre\u0161ljivo kopi\u010denje majhnih resnic dvigne film nad predmestno pikaresko, kakr\u0161en bi lahko bil, \/\u2026\/ v nekaj bolj sublimnega. \/\u2026\/ \u010custvena mo\u010d filma se skriva v na\u010dinu, na katerega nas pripravi do tega, da se zavemo implicitnega \u010dasovnega paradoksa filmske umetnosti \u2013 ne da bi pri tem uni\u010dil na\u0161o vero v fikcijo ali na\u0161o empatijo do likov. Gre za krhko ravnovesje, ki ga film dose\u017ee deloma zato, ker \u0161e nikoli nismo videli majhnega otroka zrasti v odraslega \u010dloveka v enem samem filmu: in to ne zgolj izmi\u0161ljenega fanta, ki bi ga lahko igrali trije igralci zapored, pa\u010d pa lik in igralca v enem. Leta 1920 je kratki stop-motion<\/em> film Germaine Dulac, v katerem gledamo seme, ki vzklije in zraste v odraslo rastlino, morda vzbujal podoben ob\u010dutek \u010dudenja.\u00ab
– Amy Taubin, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbKak\u0161en neverjeten dose\u017eek; kak\u0161en \u010dudovit film! \/\u2026\/ Nekje sredi filma sem se za\u010del spra\u0161evati, ali sem \u017ee kdaj videl kaj vsaj malo podobnega. Seveda sem, vsi smo. Le poglejte svojo dru\u017eino. Ljudje naredijo napako in se pobotajo. Po\u017eene jim puh pod nosom, se zaljubijo in nikoli ni nikakr\u0161nega odre\u0161ujo\u010dega zaklju\u010dka, \u010das samo \u0161e hitreje drvi naprej. ‘V \u010dem je sploh smisel? Nimam pojma,’ re\u010de Masonov o\u010de. ‘Vsi se le trudimo po svojih najbolj\u0161ih mo\u010deh.’\u00ab
– Xan Brooks, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce je \u2013 kot je rekel Cartier-Bresson \u2013 bistvo fotografije ustvariti ve\u010dno podobo v enem samem trenutku, ima film ravno nasprotno tendenco: reproducirati tok \u017eivljenja v njegovih najbolj veli\u010dastnih trenutkih, pa tudi v tistih najbolj banalnih, ki jih pogosto spregledamo. \/\u2026\/ Linklater je s pomo\u010djo serijske naracije, ki jo je priredil za filmski jezik, izna\u0161el na\u010din, kako svojim likom dati globino, kakr\u0161ni \u0161e nismo bili pri\u010da. Tretja dimenzija ne izhaja iz tehnike, ampak je rezultat bolj raznolikega in kompleksnega razmerja med \u010dasom, kot te\u010de v \u017eivljenju, in \u010dasom pripovedi. V tem smislu so Fantovska leta<\/strong> edinstven in dobesedno neponovljiv projekt.\u00ab
– Carlo Chatrian, umetni\u0161ki direktor Filmskega festivala v Locarnu<\/p>\n

\u00bbV filmu se ne zgodi veliko \u2026 le \u017eivljenje v vsem svojem kaoti\u010dnem sijaju. Fant postane mo\u0161ki pred na\u0161imi o\u010dmi. Rezultat ni ni\u010d manj kot mojstrovina.\u00ab
– <\/em>David Fear<\/em><\/p>\n

\u00bbLinklaterjeva po obsegu epska, a povsem nepretenciozna kronika predstavlja edinstven dose\u017eek na podro\u010dju pripovedne fikcije \/\u2026\/. Fantovska leta<\/strong>, posneta v 39-ih dneh, razpr\u0161enih skozi ve\u010d kot desetletje, so povsem fluidno delo, ki pod mikroskop postavi proces odra\u0161\u010danja ter z izjemnim \u010dutom za podrobnosti analizira njegove odtenke.\u00ab
– Eric Kohn, indieWIRE<\/em><\/p>\n

\u00bbLinklater je seveda pripovedovalec, ki globoko spo\u0161tuje umetnost naturalizma, in Fantovska leta<\/strong>, \u010deprav pravi igrani<\/em> film, poln skrbno zami\u0161ljenih prizorov, nastopov, motivov in lokov, delujejo kot uprizorjen dokumentarec o izmi\u0161ljenem liku. Film je \u017eivahen, vznemirljiv in predvsem zelo zabaven, ker se stvari<\/em> ves \u010das dogajajo, hkrati pa se pomika naprej na skoraj zenovski na\u010din, tako da vse, kar se zgodi \u2013 mu\u010dna dru\u017einska ve\u010derja, izlet s \u0161otorom, obisk frizerja, popoldansko igranje videoigric \u2013 v gledalcu vzbuja enak ob\u010dutek neposredne prisotnosti. Film ima tisti zna\u010dilni Linklaterjev nevsiljivi ton zabu\u0161antske brezciljnosti, hkrati pa bi lahko rekli, da je skoraj joyceovski v svoji ljubezni do kaoti\u010dne magije vsakdanjega \u017eivljenja.\u00ab
– Owen Gleiberman, Entertainment Weekly<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010cesa podobnega preprosto \u0161e nismo videli.\u00ab
– Logan Hill, Rolling Stone<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V tem izjemnem eksperimentu Richarda Linklaterja (Pred polno\u010djo) se mozaik be\u017enih utrinkov iz vsakdanjega \u017eivljenja odra\u0161\u010dajo\u010dega fanta in njegove dru\u017eine zlije v edinstveno filmsko do\u017eivetje. Fantovska leta so nostalgi\u010dna \u010dasovna kapsula nedavne preteklosti, obenem pa oda odra\u0161\u010danju in star\u0161evstvu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8050,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8049"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8050"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8049"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}