{"id":8037,"date":"2026-06-17T13:29:01","date_gmt":"2026-06-17T11:29:01","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/punca-ni-nic-kriva\/"},"modified":"2026-06-17T13:32:11","modified_gmt":"2026-06-17T11:32:11","slug":"punca-ni-nic-kriva","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/punca-ni-nic-kriva\/","title":{"rendered":"Punca ni ni\u010d kriva"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Iz preprostega zapleta \u2013 gangster najame propadlega agenta, ki naj bi iz njegove bujne in privla\u010dne, a povsem nenadarjene punce naredil pevsko zvezdo \u2013 re\u017eiser Frank Tashlin ustvari praznik za o\u010di in u\u0161esa \u00bbv veli\u010dastnem cinemascope formatu\u00ab <\/em>in \u00bb\u010dudovitih, naravnih barvah iz laboratorijev De Luxe\u00ab. <\/em>Punca res ni kriva, \u010de se topi led, ko gre mimo, pokajo stekelca v o\u010dalih in prekipeva mleko \u2026 \u00bbVzbudila vam bo sedemmilijonkrat ve\u010d skomin kot Marilyn,\u00ab <\/em>ugotovi tudi Tom Ewell, \u00bbtip iz Sedmih let skomin.\u00ab<\/em> Podajte se torej v petdeseta, kjer boste migali v ritmu Be-Bop-A-Lula<\/em> Gena Vincenta, 20 Flight Rock<\/em> Eddieja Cochrana, Cry Me A River<\/em> \u010dutne Julie London in seveda The Girl Can\u2019t Help It<\/em> neustavljivega Little Richarda \u2013 vse to v stereofonskem zvoku! Da Plattersov, Fatsa Domina in \u0161tevilnih drugih sploh ne omenjamo.<\/p>\n

Tashlinova prekipevajo\u010da satiri\u010dna ekstravaganca \u00bbdobesedno definira, kaj so filmi v petdesetih bili\u00ab <\/em>(kot o enem svojih desetih najljub\u0161ih vseh \u010dasov pravi John Waters). Nad njim se je navdu\u0161eval tudi Truffaut, Godard pa je zanj celo izna\u0161el besedo \u00bbtashlinovski\u00ab<\/em>. Wim Wenders ga je razglasil za svoj najljub\u0161i muzikal in \u00bbultimativni pregre\u0161ni u\u017eitek\u00ab, <\/em>film pa je prispeval svoje celo pri zdru\u017eitvi Paula McCartneyja in Johna Lennona.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
V filmu nastopijo najve\u010dje rock’n’roll zvezde petdesetih, ki odigrajo svoje najbolj prepoznavne pesmi tistega \u010dasa: Little Richard and his Band (The Girl Can’t Help It<\/em>, She’s Got It,<\/em> Ready Teddy<\/em>), Gene Vincent and his Blue Caps (Be-Bop-A-Lula<\/em>), Eddie Cochran (20 Flight Rock<\/em>), Edmond O’Brian (Rock Around the Rock Pile<\/em>), Julie London (Cry Me a River<\/em>), Johnny Olenn (My Idea of Love<\/em>, Ain’t Gonna Cry No More<\/em>), The Treniers (Rockin’ is Our Bizness<\/em>), The Platters (You’ll Never, Ever Know<\/em>), Fats Domino (Blue Monday<\/em>), Abbey Lincoln (Spread the Word<\/em>), The Chuckles (Cinnamon Sinner<\/em>), Nino Tempo (Tempo’s Tempo<\/em>), Eddie Fontaine (Cool It, Baby<\/em>).<\/p>\n

\u00bbPunca ni ni\u010d kriva <\/strong>\u0161e vedno sodi med najve\u010dje glasbene filme. [Rock ‘n’ roll] muzikale so do takrat obravnavali le kot B filme ali pa [rock ‘n’ roll] glasbo uporabljali zgolj kot temo, npr. v D\u017eungli v \u0161oli<\/strong> <\/strong>(Blackboard Jungle<\/strong>). Ali pa tiste male \u010drno-bele produkcije z Alanom Freedom in veliko tistega, kar so imeli za ‘\u010drnske to\u010dke’ \u2026 Ti ljudje so bili na\u0161i idoli in vselej smo menili, da niso dobili zaslu\u017eenega priznanja \u2013 vse dokler nismo videli filma Punca ni ni\u010d kriva<\/strong>. \/\u2026\/ Ta film imam \u0161e vedno zelo rad.\u00ab
– Paul McCartney<\/p>\n

\u00bbSeveda sem hotel biti Little Richard. Idejo za brke sem dobil prav pri njem. \u010ceprav imata v filmu dva mo\u0161ka brke, kot so moji: tip od Plattersov na skrajni levi jih ima tudi.\u00ab
– John Waters<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
\u00bbFrank Tashlin je v Hollywoodu zre\u017eiral in napisal triindvajset komedij, napisal in ilustriral tri otro\u0161ke knjige in naredil vsaj \u0161tirideset risank, vklju\u010dno s tisto, ki je navdihnila bujno Baby iz filma Kdo je potunkal zajca Rogerja<\/strong> [Who Framed Roger Rabbit<\/strong>]. \/\u2026\/ \u010ce so komedije Lubitscha, Hawksa, McCareyja in Capre poosebljale trideseta, komedije Prestona Sturgesa pa \u0161tirideseta, so bila Tashlinovi filmi popolno utele\u0161enje petdesetih. To niso bili lepi \u010dasi in pre\u0161tevilni kritiki za ki\u010dasto in ble\u0161\u010de\u010do fasado \u017eal niso videli pogosto grenke in krute satire. Film Punca ni ni\u010d kriva<\/strong>, grotesken pogled v prvo rock’n’roll obdobje \/\u2026\/, je v svoji namerni grdoti skoraj tragi\u010den. \u0160e toliko bolj, \u010de ve\u0161, kako je Frank ob\u010dudoval lepoto.\u00ab
– Peter Bogdanovich, The Possum’s Smile<\/em><\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbPunca ni ni\u010d kriva<\/strong> je zelo sme\u0161na komedija v ritmu rock’n’rolla. Na prvi pogled se zdi, da se je producent\/re\u017eiser\/scenarist osredoto\u010dil predvsem na to, da bi ustvaril zabavo za mlade \u2013 naloga, ki jo je izpeljal do popolnosti. Vseeno pa se poraja sum, da se je hkrati nekoliko ponor\u010deval iz plesne mrzlice. V filmu je toliko vizualnih \u0161al in fizi\u010dnih gagov, vklju\u010dno s tistim z Jayne Mansfield in dvema steklenicama z mlekom, da bodo mo\u0161ki vseh starosti dobili sporo\u010dilo.\u00ab
– Variety<\/em> (31. 12. 1955)<\/p>\n

\u00bbS hvalo bom kratek. Punca ni ni\u010d kriva<\/strong> je ve\u010d kot dober film, ve\u010d kot sme\u0161en film, ve\u010d kot izvrstna parodija; je prava mojstrovina svojega \u017eanra. \/\u2026\/ Preden sem kon\u010dal tale zapis, sem imel film prilo\u017enost videti trikrat. Kot vsi veliki filmi je z vsakim novim ogledom lep\u0161i in bolj\u0161i. Smeji\u0161 se manj, a ga ima\u0161 vsaki\u010d raje in vsaki\u010d te bolj gane.\u00ab
– Fran\u00e7ois Truffaut, Les Films de ma vie<\/em><\/p>\n

\u00bbFrank Tashlin ni prenovil hollywoodske komedije. Naredil je veliko ve\u010d. Filma Hollywood ali propad <\/strong>in Zgodilo se je neke no\u010di<\/strong> ali pa Punca ni ni\u010d kriva <\/strong>in Na\u010drt za \u017eivljenje<\/strong> se ne razlikujeta v stopnji, pa\u010d pa v vrsti. Z drugimi besedami: Tashlin ni prenavljal, ampak ustvarjal. Ko boste odslej govorili o komediji, zato ne recite \u2018chaplinovska\u2019,<\/em> pa\u010d pa jasno in glasno: \u2018tashlinovska\u2019<\/em>.\u00ab
– Jean-Luc Godard, Cahiers du cin\u00e9ma<\/em> (julij 1957)<\/p>\n

\u00bbSredi petdesetih je ameri\u0161ka popularna kultura do\u017eivela silovit razvoj, ki so ga spodbudile nova blaginja in nove tehnologije. In s tem razvojem \u2013 televizija, stripi, LP plo\u0161\u010de in widescreen <\/em>filmi \u2013 se je rodila izjemna generacija satirikov. Ti si niso izbirali obi\u010dajnih tar\u010d, kakr\u0161ne so seks, politika ali modne kaprice, pa\u010d pa so svojo ost usmerili proti oblikam in neizvirni vsebini zabave same. \/\u2026\/ V Hollywoodu je bil najpomembnej\u0161i pripadnik nove \u0161ole satiri\u010dne komedije Frank Tashlin. \/\u2026\/ Satirik pa je nujno tudi moralist, in naj so ga pretirane podobe ameri\u0161ke popkulture \u0161e tako zabavale, je bil Tashlin hkrati prepri\u010dan, da je treba zavrniti iluzije potro\u0161ni\u0161tva v korist resni\u010dnosti \u010dlove\u0161kih \u010dustev. Bolj kot ve\u010dina sodobnikov je razumel, kako nas lahko na\u0161e lastne \u017eelje izdajo in kako preprosto je z njimi manipulirati, da bi nam nekaj prodali. \/\u2026\/ Najbolj absurden lik v Tashlinovih komedijah ni blondinka z velikim oprsjem, ampak pateti\u010den mo\u0161ki v \u010distem, nebogljenem stanju vzburjenosti, nenehno vzdra\u017een v erotiziranem okolju. Frank Tashlin je umrl leta 1972; svet, ki ga je satiriziral, pa je \u0161e vedno tu, v nekaterih pogledih celo bolj kot kadarkoli prej.\u00ab 
– Dave Kehr, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bb[Filma Punca ni ni\u010d kriva<\/strong> in Sla za mo\u0161kim<\/strong> (Will Success Spoil Rock Hunter?)<\/strong>] ponavadi ozna\u010dujejo za Tashlinova najve\u010dja dose\u017eka. \/\u2026\/ Tashlin je Jayne Mansfield skozi vso svojo kariero uporabljal kot utele\u0161enje baro\u010dnega bli\u0161\u010da petdesetih in obenem njihovo slikovito satiro. Zlasti omenjena filma razkrivata njegov protisloven odnos do sodobnega sveta z izredno silovitostjo. Seksi humorja, ki je postal nekak\u0161en Tashlinov za\u0161\u010ditni znak, Jayne Mansfield ne manjka ne v prvem ne v drugem filmu; poleg tega pa se ostrina nihilisti\u010dne satire, ki jo tako drzno razodeva The World That Isn\u2019t<\/strong>, tu znova pojavi, a v nekoliko manj ostri obliki.\u00ab
– Ethan de Seife, Senses of Cinema<\/em><\/p>\n

\u00bbKvintesenca rock filma petdesetih vklju\u010duje sedemnajst to\u010dk, med njimi legendarne nastope Fats Domina, Plattersov, Little Richarda in Gena Vincenta \u2013 \u010deprav morda najve\u010dji glasbeni trenutek nastopi, ko Eddie Cochran energi\u010dno odpoje 20 Flight Rock<\/em>. Zgodba je precej jedka satira na PR svet rocka in ogla\u0161evanja \/\u2026\/.\u00ab
– David Pirie, Time Out<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prihaja najve\u010dji \u2026 najrazko\u0161nej\u0161i \u2026 najbolj veli\u010dasten \u0161ov vseh \u010dasov!<\/p>\n","protected":false},"featured_media":454893,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8037"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/454893"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8037"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}