{"id":8037,"date":"2020-01-03T13:12:06","date_gmt":"2020-01-03T12:12:06","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/punca-ni-nic-kriva\/"},"modified":"2020-01-03T13:42:49","modified_gmt":"2020-01-03T12:42:49","slug":"punca-ni-nic-kriva","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/punca-ni-nic-kriva\/","title":{"rendered":"Punca ni ni\u010d kriva"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Prihaja \u2026 najve\u010dji \u2026 najrazko\u0161nej\u0161i \u2026 najbolj veli\u010dasten \u0161ov vseh \u010dasov!<\/em><\/p>\n

Iz preprostega zapleta \u2013 gangster najame propadlega agenta, ki naj bi iz njegove bujne in privla\u010dne, a povsem nenadarjene punce naredil pevsko zvezdo \u2013 re\u017eiser Frank Tashlin ustvari praznik za o\u010di in u\u0161esa v \u00bbveli\u010dastnem cinemascope <\/em>formatu\u00ab in \u00bb\u010dudovitih, naravnih barvah iz laboratorijev De Luxe<\/em>\u00ab. Punca res ni kriva, \u010de se zaradi nje topi led, poka steklo v o\u010dalih in prekipeva mleko \u2026 \u00bbVzbudila vam bo sedemmilijonkrat ve\u010d skomin\u00ab kot Marilyn, ugotovi tudi Tom Ewell, \u00bbtip iz Sedmih let skomin<\/strong>\u00ab. Podajte se torej v petdeseta leta, kjer boste lahko migali v ritmu Be-Bop-A-Lula<\/em> Gena Vincenta, 20 Flight Rock <\/em>Eddieja Cochrana, Cry Me A River<\/em> \u010dutne Julie London in seveda The Girl Can’t Help It<\/em> naelektrenega Little Richarda \u2013 vse to v \u00bbstereofonskem zvoku\u00ab. Da Plattersov, Fats Domina in \u0161tevilnih drugih sploh ne omenjamo.<\/p>\n

Tashlinova prekipevajo\u010da, bujna satiri\u010dna ekstravaganca \u00bbdobesedno definira, kaj so filmi v petdesetih bili\u00ab (kot o enem svojih desetih najljub\u0161ih pravi John Waters). Nad njim se je navdu\u0161eval tudi Truffaut, Godard pa je celo izna\u0161el besedo: “tashlinovski”. Wim Wenders ga je razglasil za svoj najljub\u0161i muzikal in “ultimativni pregre\u0161ni u\u017eitek”, film pa je prispeval svoje celo pri zdru\u017eitvi Paula McCartneyja in Johna Lennona.
<\/em><\/strong><\/p>\n

Leto kina<\/strong> na pin-up<\/em> ve\u010deru z rock’n’roll klasiko na velikem platnu v Kinu \u0160i\u0161ka, neko\u010d najmodernej\u0161em na Kino zemljevidu!<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
V filmu nastopijo najve\u010dje rock’n’roll zvezde petdesetih, ki odigrajo svoje najbolj prepoznavne pesmi tistega \u010dasa: Little Richard and his Band (The Girl Can’t Help It<\/em>, She’s Got It,<\/em> Ready Teddy<\/em>), Gene Vincent and his Blue Caps (Be-Bop-A-Lula<\/em>), Eddie Cochran (20 Flight Rock<\/em>), Edmond O’Brian (Rock Around the Rock Pile<\/em>), Julie London (Cry Me a River<\/em>), Johnny Olenn (My Idea of Love<\/em>, Ain’t Gonna Cry No More<\/em>), The Treniers (Rockin’ is Our Bizness<\/em>), The Platters (You’ll Never, Ever Know<\/em>), Fats Domino (Blue Monday<\/em>), Abbey Lincoln (Spread the Word<\/em>), The Chuckles (Cinnamon Sinner<\/em>), Nino Tempo (Tempo’s Tempo<\/em>), Eddie Fontaine (Cool It, Baby<\/em>).<\/p>\n

\u00bbPunca ni ni\u010d kriva <\/strong>\u0161e vedno sodi med najve\u010dje glasbene filme. [Rock ‘n’ roll] muzikale so do takrat obravnavali le kot B filme ali pa [rock ‘n’ roll] glasbo uporabljali zgolj kot temo, npr. v D\u017eungli v \u0161oli<\/strong> <\/strong>(Blackboard Jungle<\/strong>). Ali pa tiste male \u010drno-bele produkcije z Alanom Freedom in veliko tistega, kar so imeli za ‘\u010drnske to\u010dke’ \u2026 Ti ljudje so bili na\u0161i idoli in vselej smo menili, da niso dobili zaslu\u017eenega priznanja \u2013 vse dokler nismo videli filma Punca ni ni\u010d kriva<\/strong>. \/\u2026\/ Ta film imam \u0161e vedno zelo rad.\u00ab
– Paul McCartney<\/p>\n

\u00bbSeveda sem hotel biti Little Richard. Zamisel za brke sem dobil prav pri njem. \u010ceprav imata v filmu dva mo\u0161ka brke, kot so moji: tip od Plattersov na skrajni levi jih ima tudi.\u00ab
– John Waters<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
\u00bbFrank Tashlin je v Hollywoodu zre\u017eiral in napisal triindvajset komedij, napisal in ilustriral tri otro\u0161ke knjige in naredil vsaj \u0161tirideset risank, vklju\u010dno s tisto, ki je navdihnila bujno Baby iz filma Kdo je potunkal zajca Rogerja<\/strong> [Who Framed Roger Rabbit<\/strong>]. \/\u2026\/ \u010ce so komedije Lubitscha, Hawksa, McCareyja in Capre poosebljale trideseta, komedije Prestona Sturgesa pa \u0161tirideseta, so bila Tashlinova dela utele\u0161enje petdesetih. To niso bili lepi \u010dasi in pre\u0161tevilni kritiki za ki\u010dasto in ble\u0161\u010de\u010do fasado \u017eal niso videli pogosto grenke in krute satire. Film Punca ni ni\u010d kriva<\/strong>, grotesken pogled v prvo rock’n’roll obdobje \/\u2026\/, je v svoji namerni grdoti skoraj tragi\u010den. \u0160e toliko bolj, \u010de ve\u0161, kako je Frank ob\u010dudoval lepoto.\u00ab
– Peter Bogdanovich, The Possum’s Smile<\/em><\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbPunca ni ni\u010d kriva<\/strong> je zelo sme\u0161na komedija v ritmu rock’n’rolla. Na prvi pogled se zdi, da se je producent\/re\u017eiser\/scenarist osredoto\u010dil predvsem na to, da bi ustvaril zabavo za mlade \u2013 naloga, ki jo je izpeljal do popolnosti. Vseeno pa se poraja sum, da se je hkrati nekoliko ponor\u010deval iz plesne mrzlice. V filmu je toliko vizualnih \u0161al in fizi\u010dnih gagov, vklju\u010dno s tistim z Jayne Mansfield in dvema steklenicama z mlekom, da bodo mo\u0161ki vseh starosti dobili sporo\u010dilo.\u00ab
– Variety<\/em> (31. 12. 1955)<\/p>\n

\u00bbS hvalo bom kratek. Punca ni ni\u010d kriva<\/strong> je ve\u010d kot dober film, ve\u010d kot sme\u0161en film, ve\u010d kot izvrstna parodija; je nekak\u0161na mojstrovina v svojem \u017eanru. \/\u2026\/ Preden sem kon\u010dal tale zapis, sem imel film prilo\u017enost videti trikrat. Kot vsi veliki filmi je z vsakim novim ogledom lep\u0161i in bolj\u0161i. Smeji\u0161 se manj, a ga ima\u0161 vsaki\u010d raje in vsaki\u010d te bolj gane.\u00ab
– Fran\u00e7ois Truffaut, Les Films de ma vie<\/em><\/p>\n

\u00bbFrank Tashlin ni prenovil hollywoodske komedije. Naredil je veliko ve\u010d. Hollywood ali propad<\/strong> (Hollywood or Bust)<\/strong> in Zgodilo se je neke no\u010di<\/strong> (It Happened One Night<\/strong>) ali Punca ni ni\u010d kriva <\/strong>in Na\u010drt za \u017eivljenje<\/strong> (Design For Living)<\/strong> se ne razlikujejo v stopnji, ampak v vrsti. Z drugimi besedami: Tashlin ni obnovil, ampak ustvaril. Ko boste odslej govorili o komediji, zato ne recite ‘chaplinovska’, pa\u010d pa jasno in glasno: ‘tashlinovska’.\u00ab
– Jean-Luc Godard, Cahiers du cin\u00e9ma<\/em> (julij 1957)<\/p>\n

\u00bbSredi petdesetih je ameri\u0161ka popularna kultura do\u017eivela silovit razvoj, ki so ga spodbudile nova blaginja in nove tehnologije. In s tem razvojem \u2013 televizija, stripi, LP plo\u0161\u010de in widescreen <\/em>filmi \u2013 se je rodila izjemna generacija satirikov. Ti si niso izbirali obi\u010dajnih tar\u010d, kakr\u0161ne so seks, politika ali modne kaprice, pa\u010d pa so svojo ost usmerili proti oblikam in neizvirni vsebini zabave same. \/\u2026\/ V Hollywoodu je bil najpomembnej\u0161i pripadnik nove \u0161ole satiri\u010dne komedije Frank Tashlin. \/\u2026\/ [Punca ni ni\u010d kriva <\/strong>je] eden njegovih najbolj noro zabavnih filmov \/\u2026\/. [Tashlin] je bil prvi re\u017eiser, ki je rock\u2019n\u2019roll snemal z energijo in eleganco, ki ga je ta zahteval. \/\u2026\/ Satirik je nujno tudi moralist, in \u010deprav so ga pretirane podobe ameri\u0161ke pop kulture tako zabavale, je Tashlin hkrati poudarjal, da je treba zavrniti iluzije potro\u0161ni\u0161tva in se osredoto\u010diti na resni\u010dnost \u010dlove\u0161kih \u010dustev. Bolj kot ve\u010dina sodobnikov je razumel, kako nas lahko izdajo lastne \u017eelje in kako zlahka je mogo\u010de z njimi manipulirati, da bi nam nekaj prodali. \/\u2026\/ Najbolj absurden lik v Tashlinovih komedijah ni blondinka z velikim oprsjem, ampak pomilovanja vreden mo\u0161ki v \u010distem, nebogljenem stanju vzburjenosti, neprestano vzdra\u017een v okolju, nabitem z erotiko. Frank Tashlin je umrl leta 1972, svet, ki ga je sme\u0161il pred petdesetimi leti, pa je \u0161e vedno tu, v nekaterih pogledih bolj kot kadarkoli prej.\u00ab
– Dave Kehr, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bb[Filma Punca ni ni\u010d kriva<\/strong> in Sla za mo\u0161kim<\/strong> (Will Success Spoil Rock Hunter?)<\/strong>] ponavadi ozna\u010dujejo za Tashlinova najve\u010dja dose\u017eka. \/\u2026\/ Tashlin je Jayne Mansfield skozi vso svojo kariero uporabljal kot utele\u0161enje baro\u010dnega bli\u0161\u010da petdesetih in obenem njihovo slikovito satiro. Zlasti omenjena filma razkrivata njegov protisloven odnos do sodobnega sveta z izredno silovitostjo. Seksi humorja, ki je postal nekak\u0161en Tashlinov za\u0161\u010ditni znak, Jayne Mansfield ne manjka ne v prvem ne v drugem filmu; poleg tega pa se ostrina nihilisti\u010dne satire, ki jo tako drzno razodeva The World That Isn\u2019t<\/strong>, tu znova pojavi, a v nekoliko manj ostri obliki.\u00ab
– Ethan de Seife, Senses of Cinema<\/em><\/p>\n

\u00bbKvintesenca rock filma petdesetih vklju\u010duje sedemnajst to\u010dk, med njimi legendarne nastope Fats Domina, Plattersov, Little Richarda in Gena Vincenta \u2013 \u010deprav morda najve\u010dji glasbeni trenutek nastopi, ko Eddie Cochran energi\u010dno odpoje 20 Flight Rock<\/em>. Zgodba je precej jedka satira na PR svet rocka in ogla\u0161evanja \/\u2026\/.\u00ab
– David Pirie, Time Out<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Leto kina na pin-up ve\u010deru z rock’n’roll klasiko na velikem platnu v Kinu \u0160i\u0161ka, neko\u010d najmodernej\u0161em na Kino zemljevidu!<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8038,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8037"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8038"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8037"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}