{"id":8033,"date":"2020-01-03T13:12:06","date_gmt":"2020-01-03T12:12:06","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/perverznezev-vodnik-po-ideologiji\/"},"modified":"2020-01-03T13:42:49","modified_gmt":"2020-01-03T12:42:49","slug":"perverznezev-vodnik-po-ideologiji","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/perverznezev-vodnik-po-ideologiji\/","title":{"rendered":"Perverzne\u017eev vodnik po ideologiji"},"content":{"rendered":"<p><em>Za svoje sanje smo odgovorni sami. To je ultimativni nauk psihoanalize \u2013 in filmske fikcije. <\/em><\/p>\n<p>Po mednarodnem uspehu <strong>Perverzne\u017eevega filmskega vodnika<\/strong> Slavoj \u017di\u017eek ponovno zdru\u017ei mo\u010di s Sophie Fiennes (<em>\u00bbmoja Leni Riefenstahl\u00ab<\/em>) in nas odpelje na zabavno, provokativno in navdihujo\u010de popotovanje v srce ideologije \u2013 v sanje, ki oblikujejo na\u0161a kolektivna prepri\u010danja in prakse. \u017di\u017eek nam z nalezljivo vnemo razkriva skriti pomen filmov, ki tokrat segajo od kultne Carpenterjeve klasike <strong>Oni \u017eivijo <\/strong>prek <strong>Zmagoslavja volje<\/strong> in <strong>Mojih pesmi, mojih sanj<\/strong> pa vse do hollywoodske uspe\u0161nice <strong>Titanik<\/strong>.<\/p>\n<p>V<strong> Perverzne\u017eev\u00adem vodniku po ideologiji <\/strong>so prikazani odlomki iz filmov: <strong>Oni \u017eivijo <\/strong>(<strong>They Live<\/strong>, 1988), John Carpenter. <strong>Moje pesmi, moje sanje<\/strong> (The Sound of Music, 1965), Robert Wise. <strong>Peklenska pomaran\u010da <\/strong>(<strong>A Clockwork Orange<\/strong>, 1971), Stanley Kubrick. <strong>Zgodba z zahodne strani <\/strong>(<strong>West Side Story<\/strong>, 1961), Robert Wise &amp; Jerome Robbins. <strong>Taksist <\/strong>(<strong>Taxi Driver<\/strong>, 1976), Martin Scorsese. <strong>Iskalca <\/strong>(<strong>The Searchers<\/strong>, 1956), John Ford. <strong>\u017drelo <\/strong>(<strong>Jaws<\/strong>, 1975), Steven Spielberg. <strong>Zmagoslavje volje <\/strong>(<strong>Triumph des Willens<\/strong>, 1935), Leni Riefenstahl. <strong>Ve\u010dni Jud<\/strong> (<strong>Der ewige Jude<\/strong>, 1940), Fritz Hippler. <strong>Kabaret <\/strong>(<strong>Cabaret<\/strong>, 1972), Bob Fosse. <strong>Jaz, legenda <\/strong>(<strong>I Am Legend<\/strong>, 2007), Francis Lawrence. <strong>Titanik <\/strong>(<strong>Titanic<\/strong>, 1997), James Cameron. <strong>Padec Berlina<\/strong> (<strong>Padenie Berlina<\/strong>, 1950), Mikael \u010ciaureli. <strong>Full Metal Jacket<\/strong> (1987), Stanley Kubrick. <strong>M.A.S.H. <\/strong>(<strong>MASH<\/strong>, 1970), Robert Altman. <strong>\u010ce bi \u2026 <\/strong>(<strong>If \u2026<\/strong> , 1968), Lindsay Anderson. <strong>Vitez teme <\/strong>(<strong>The Dark Knight<\/strong>, 2008), Christopher Nolan. <strong>Plavolaskine ljubezni <\/strong>(<strong>L\u00e1sky jedn\u00e9 plavovl\u00e1sky<\/strong>, 1965), Milo\u0161 Forman. <strong>Gospodi\u010dna, gori! <\/strong>(<strong>Ho\u0159\u00ed, m\u00e1 panenko<\/strong>, 1967), Milo\u0161 Forman. <strong>Be\u017eno sre\u010danje <\/strong>(<strong>Brief Encounter<\/strong>, 1945), David Lean. <strong>Brazil<\/strong> (1985), Terry Gilliam. <strong>Zadnja Kristusova sku\u0161njava <\/strong>(<strong>The Last Temptation of Christ<\/strong>, 1988), Martin Scorsese. <strong>Vnovi\u010d rojeni<\/strong> (<strong>Seconds<\/strong>, 1966), John Frankenheimer. <strong>Kota Zabriskie <\/strong>(<strong>Zabriskie Point<\/strong>, 1970), Michelangelo Antonioni. <strong>Olimpijada v Tokiu (Tokyo Orinpikku<\/strong>, 1965), Kon Ichikawa.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbSkoraj takoj zatem, ko je v kinematografe pri\u0161el <strong>Perverzne\u017eev filmski vodnik<\/strong>, je Slavoj predlagal, da narediva <strong>Perverzne\u017eev\u00ad vodnik po ideologiji<\/strong>. Ideologija je pomembna tema v \u017di\u017ekovem opusu. Njegovo razmi\u0161ljanje, ki ima korenine v psihoanalizi, nam daje nov pogled na ustroj sveta. Zdi se, da je sedaj \u2013 leta 2012 \u2013 resni\u010dno pravi \u010das za ta film. Vse ideje zbrati v film je bila zame vznemirljiva in zahtevna naloga. Primeri, ki segajo od filmov preko glasbe in zgodovine do aktualnih dogodkov, razkrijejo ideologijo kot ve\u010dno spreminjajo\u010di se fantazijski okvir, ki oblikuje vse dru\u017ebe. Slavoju sem hvale\u017ena za njegovo \u0161irokosr\u010dnost, zaupanje in seveda fenomenalni smisel za humor. \/\u2026\/ Psihoanaliza u\u010di, da &#8216;ima resnica strukturo fikcije&#8217;, ali kot pravi zadnji stavek v <strong>Perverzne\u017eevem filmskem vodniku<\/strong>: &#8216;\u010ce ho\u010de\u0161 vedeti, kaj je bolj resni\u010dno od resni\u010dnosti, poglej v filmsko fikcijo.&#8217; V <strong>Perverzne\u017eevem\u00ad vodniku po ideologiji<\/strong> neposredno primerjamo resni\u010dnost in filmsko fikcijo, da bi raziskali, kako verjamemo v dru\u017ebenopoliti\u010dno realnost. Filmske sete smo uporabili, da bi poudarili polo\u017eaj, ki ga filmi zavzemajo v na\u0161ih osebnih in kolektivnih svetovih. \u010ceprav filmi ne obstajajo kot fizi\u010dni prostori, ki bi jih lahko obiskali z namenom snemanja dokumentarca, s tem pristopom nakazujemo, da jih je \u0161e vedno mogo\u010de &#8216;naseliti&#8217;. So kraj, s katerega \u017di\u017eek poda svoja razkritja, komentarje in analizo.\u00ab<br \/>&#8211; Sophie Fiennes, re\u017eiserka<\/p>\n<p>\u00bbVse te\u017eko delo je opravila ona, jaz sem imel la\u017eji del. \u010ceprav po poklicu ni filozofinja, ne le razume, kaj ho\u010dem povedati, ampak to prevede v vizualni jezik. Edina stvar, ki mi ni v\u0161e\u010d, je izku\u0161nja igre. To ponavljanje, to &#8216;\u0161e enkrat, \u0161e enkrat, \u0161e enkrat \u2026&#8217;. To je bil zame fa\u0161isti\u010dni del. Ostalo je bilo zabava. Ampak igralec ne bi mogel biti nikoli.\u00ab<br \/>&#8211; Slavoj \u017di\u017eek<\/p>\n<p><strong>portret avtorice<\/strong><br \/>Sophie Fiennes (1967) je med letoma 1987 in 1992 sodelovala pri filmih re\u017eiserja Petra Greenawaya, leta 1998 pa za\u010dela lastno filmsko kariero. Njeni dokumentarci pogosto nastajajo v tesnem sodelovanju s portretiranci. Delala je z Larsom von Trierjem (<strong>Lars from 1-10<\/strong>, 1998), britanskim plesalcem in koreografom Michaelom Clarkom (<strong>The Late Michael Clark<\/strong>, 1999), Slavojem \u017di\u017ekom (<strong>Perverzne\u017eev filmski vodnik<\/strong>, <strong>The Pervert\u2019s Guide to Cinema<\/strong>, 2006), belgijskim koreografom in re\u017eiserjem Alainom Platelom (<strong>VSPRS Show and Tell<\/strong>, 2007), nem\u0161kim umetnikom Anselmom Kieferjem (<strong>Over Your Cities Grass Will Grow<\/strong>, 2010) in pevko Grace Jones (<strong>Grace Jones \u2013 The Musical of My Life<\/strong>, v nastajanju).<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbTo je filmska kritika v slogu stand-up komedije ali performansa \/\u2026\/\u00ab<br \/>&#8211; Geoffrey Macnab, <em>The Independent<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u017di\u017eek je prav tako zabaven kot provokativen; prav tako igrivo duhovit kot kaoti\u010den.\u00ab<br \/>&#8211; Wendy Ide, <em>The Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ temperamenten in inteligenten \u2013 prepri\u010dljiv premislek o svetu, kot ga vidi Hollywood.\u00ab<br \/>&#8211; Trevor Johnston, <em>Time Out<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u017di\u017eek se izka\u017ee za mojstrskega zabavlja\u010da, ki se igra s kompleksnimi idejami, kot bi vrtel kro\u017enike v cirkusu.\u00ab<br \/><em>&#8211; The Independent on Sunday<\/em><\/p>\n<p>\u00bbSlavoj \u017di\u017eek, rock zvezda med intelektualci, prina\u0161a \u0161e eno z akcijo nabito u\u010dno uro o filmski zgodovini in marksisti\u010dni dialektiki. <strong>Perverzne\u017eev\u00ad vodnik po ideologiji <\/strong>je<strong> <\/strong>navdu\u0161ujo\u010d in pogosto zelo sme\u0161en prikaz neverjetne sposobnosti slovenskega filozofa, da obrne na glavo tako na\u0161e razumevanje filmov kot splo\u0161no sprejete predstave.\u00ab<br \/>&#8211; Jordan Mintzer, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u017di\u017ekov potep skozi pop kulturo se zdi kot \u010duden sen z norim profesorjem, ki skozi o\u010di psihoterapevta znova uprizori na\u0161e najljub\u0161e filme. <strong>Perverzne\u017eev\u00ad vodnik po ideologiji <\/strong>je po\u017eivljajo\u010d, od\u0161tekan, do kraja nepozaben in pogosto zelo sme\u0161en.\u00ab<br \/>&#8211; Matthew Hays, <em>Rover Arts Review<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm je v bistvu predavanje, a zaradi \u017di\u017ekovega asociativnega razmi\u0161ljanja in razumevanja aplikativnosti psihoanalize je to predavanje, ki mu ni para. \/\u2026\/ Gledalci, ki se bodo pripravljeni podati na to zelo nenavadno filmsko popotovanje, bodo ob odhodu iz kinodvorane videli stvari precej druga\u010de.\u00ab<br \/>&#8211; Zachary Wigon, <em>Village Voice<\/em><\/p>\n<p>\u00bbVznemirljiv, celo utrudljiv film, \u010deprav Sophie Fiennes ubla\u017ei te\u017eo \u017di\u017ekove kompleksne razprave z dobrodo\u0161lim prgi\u0161\u010dem vizualnih \u0161al. \u017di\u017eek je mo\u017e, ki ga moramo jemati resno, hkrati pa se ne brani oble\u010di nunskega obla\u010dila \u2013 in zato ga imamo radi.\u00ab<br \/>&#8211; Guy Lodge, <em>Time Out New York<\/em><\/p>\n<p>\u00bbDa bi nam razlo\u017eil potro\u0161ni\u0161ko \u017eeljo, nas \u017di\u017eek popelje skozi plasti &#8216;kinder jaj\u010dka&#8217; \u2013 razo\u010daranje v obliki plasti\u010dnega zaklada v sredini je le izgovor za be\u017een u\u017eitek v \u010dokoladi. Kakor skrita igra\u010dka tudi \u017di\u017ekova obljuba, da nam razkrije resnico o ideologiji, ne more zares izpolniti pri\u010dakovanj. Tako kot \u010dokolada nam tudi film v resnici ponuja idejo o odpiranju ne\u010desa, da bi razkrili njegovo skrivnost \u2013 na\u0161a nagrada je lahkotna me\u0161anica odli\u010dnih filmov in iluzija, da jih razumemo.\u00ab<br \/>&#8211; Lisa Mullen, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Po mednarodnem uspehu Perverzne\u017eevega filmskega vodnika Slavoj \u017di\u017eek ponovno zdru\u017ei mo\u010di s Sophie Fiennes (\u00bbmoja Leni Riefenstahl\u00ab) in nas odpelje na zabavno, provokativno in navdihujo\u010de popotovanje v srce ideologije \u2013 v sanje, ki oblikujejo na\u0161a kolektivna prepri\u010danja in prakse. \u017di\u017eek nam z nalezljivo vnemo razkriva skriti pomen filmov, ki tokrat segajo od kultne Carpenterjeve klasike Oni \u017eivijo prek Zmagoslavja volje in Mojih pesmi, mojih sanj pa vse do hollywoodske uspe\u0161nice Titanik.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8034,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8033"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8034"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8033"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}